Vročinski val še kar traja in ne bo pojenjal vse do nedelje, ko bo končno nastopila "ohladitev". Najvišje temperature bodo od 32 do 37 stopinj, zato bo popoldne zelo velika toplotna obremenitev, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). Zelo topla bodo tudi jutra, predvsem na Primorskem in v mestnih središčih bodo najnižje jutranje temperature okoli 20 stopinj Celzija.

Morda ste opazili, da je bilo že današnje jutro nekoliko bolj sveže. "Danes zjutraj smo v Ljubljani namerili 17 stopinj, ker je bil zrak bolj suh in daljše avgustovske noči omogočajo boljše ohlajanje. Včeraj je bilo 19 stopinj, predvčerajšnjim pa 20. Če je manj vlage v zraku, potem se ponoči bolj ohladi," je za 24ur.com povedal dežurni prognostik Brane Gregorčič.

Rekordnih temperatur danes ne pričakujejo, a 37 stopinj Celzija, kot so včeraj namerili na jugovzhodu Slovenije, ni daleč od tega. "Je pa res, da je to že četrti zaporedni zelo vroč dan, kar pa tudi ni ravno pogosto," pravi Gregorčič.

Če imate možnost, se ohladite v bazenu. (Foto: Reuters)

V soboto bo pretežno jasno. Popoldne bodo predvsem v severozahodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Ob morju bo zapihal jugo. Zvečer bo od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak. V nedeljo bo pretežno jasno in hladneje. Temperature se bodo nad 30 stopinj Celzija povzpele le še na Primorskem, drugod pa bo od 24 do 27 stopinj Celzija. Na Primorskem bo pihala tudi šibka burja.

Kaj nas čaka po nedelji?

Od nedelje se bodo temperature gibale med 24 in 28 stopinj Celzija, dež pa se še ne obeta. "Vročine bo nekako konec od nedelje naprej, z izjemo Primorske, resnega dežja, ki bi končal sušo, pa še nekaj časa ne bo. Tudi osvežitev ob koncu tedna bo potekala v suhem vremenu, kar je malce nenavadno," še pravi Gregorčič.

Zaradi peklenske vročine se je število obiskovalcev na kopališčih podvojilo.

Slovenija oranžna, Hrvaška in Srbija rdeči

Arso je opozorilo pred zelo visokimi temperaturami izdal že v sredo, meteorološki alarm za Slovenijo pa je oranžne barve. To pomeni, da so vremenske razmere nevarne, napovedani so tudi neobičajni meteorološki pojavi. Gmotna škoda in žrtve so zelo verjetne. "Bodite zelo pozorni in se redno seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami. Zavedajte se tveganj, ki se jim morda ne boste mogli izogniti. Upoštevajte uradno izdana priporočila," opozarjajo na državni meteorološki službi.

Slovenija je oranžna, Madžarska, Hrvaška, Srbija in del Nemčije pa rdeči. (Foto: Državna meteorološka služba )

Rdeč meteoalarm je izdan za Madžarsko, Hrvaško, Srbijo in vzhodni del Nemčije. To pomeni, da so napovedane vremenske razmere zelo nevarne, napovedani so tudi zelo burni meteorološki pojavi. Na širšem območju je verjeten nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena so človeška življenja. "Čim pogosteje se seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami in tveganji. Brezpogojno upoštevajte uradne ukaze in priporočila, bodite pripravljeni na izredne ukrepe," pravi opozorilo.

Vročinski val zajel tudi Italijo in Balkan

Vročinski val je te dni zajel tudi več evropskih držav. Na območju italijanskega Milana je v zadnjih dveh dneh zaradi vročine umrlo deset upokojencev, bolnišnice v Rimu pa so v oskrbo sprejele več starejših ljudi, ki so oboleli zaradi pomanjkanja tekočine. Med njimi je največ takih, ki imajo bolezni srca in ožilja ali težave z dihanjem. V 12 italijanskih mestih so oblasti objavile opozorilo zaradi vročine. Vremenoslovci sicer opozarjajo, da se bo v Italiji vročina nadaljevala še najmanj do sobote.

(Foto: Reuters)

V Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem, v BiH in v Albaniji so oblasti ljudi opozorile, naj ostajajo v zaprtih prostorih in pijejo velike količine vode. Veliko ljudi je namreč zaradi vročine omedlelo na ulicah. Črna gora in Albanija se soočata tudi s številnimi požari blizu prestolnic in na obalah Jadranskega morja. O žrtvah ali materialni škodi zaradi požarov do zdaj še ni poročil.

Najtopleje je sicer v Črni gori, kjer so temperature v zadnjih nekaj dneh presegle 40 stopinj Celzija, po napovedih naj bi se živo srebro danes povzpelo na 41 stopinj Celzija. Zdravstvene oblasti so sporočile, da se je zaradi visokih temperatur povečalo število pacientov, tamkajšnje oblasti pa so priporočile – če je to mogoče – uvedbo skrajšanega delovnika ali prerazporeditev delovnega časa, s čimer bi zaposleni preskočili najhujšo popoldansko vročino.

Vremenoslovci so sicer sporočili, da za konec tedna pričakujejo blag upad visokih temperatur.

Ponekod se že pojavljajo prvi znaki suše

Če se vročega in suhega vremena veselijo kopalci in izletniki, pa so kmetje zaskrbljeni. V nekaterih delih Slovenije se namreč že pojavljajo znaki suše. Zaenkrat o njih poročajo predvsem kmetje na območjih Dravskega in Ptujskega polja, Savinjske doline, Bele krajine, Krškega polja, Brežic, Šentjernejskega polja in Primorske, pojasnjujejo na kmetijsko gozdarski zbornici.

Za rastline je v tem trenutku najbolj usoden vročinski stres, pomanjkanje padavin pa ponekod že povzroča tudi sušni stres, kažejo podatki strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in kmetijskih svetovalcev s kmetijsko gozdarskih zavodov po vsej Sloveniji. Izrazitih znakov suše še ni opaziti na območjih s pretežno težjimi glinasto-ilovnatimi tlemi, bolj izpostavljeni pa so pridelki, ki rastejo na plitvih peščenih tleh na izrazito sončnih legah.

Tako so že prizadete nekatere poljščine, ki se še razvijajo, kot so koruza, oljne buče, pozni krompir, sončnice in ajda. Prizadete so tudi hmeljne rastline, visoke temperature so kljub namakanju precej prizadele vrtnine. Pri papriki in paradižniku je tako na primer trenutno zaradi opeklin tržni pridelek zmanjšan vsaj za 15 odstotkov.

V vinogradih suša zaenkrat ne dela težav, opaziti pa je pospešeno dozorevanje pri zgodnjih sortah in na plitvih tleh, zato se obeta zgodnejša trgatev. Ob nadaljevanju vročine obstaja pri grozdju velika nevarnost sončnih ožigov, opozarjajo na KGZS. V sadjarstvu je suša vplivala predvsem na manjše pridelke zgodnjih jabolk. Ponekod na nagnjenih terenih na plitkih tleh se pojavljajo venenje in sončni ožigi na plodovih jabolk in hrušk, zasledili so tudi njihovo prisilno dozorevanje.

Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da suša spada med naravne nesreče, proti katerim se ni mogoče zavarovati, zato se v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripravi program odprave njenih posledic, če škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. (Foto: Reuters)

Precej so prizadete tudi travniške površine, kjer se je rast zaustavila, ponekod je prišlo do ožigov pokošenih površin. Na pašnikih primanjkuje paše, težave pa se pojavljajo tudi pri strniščnih dosevkih, ki so bili posejani pred vročino in so že začeli vznikati. Nadaljnji vroči in suhi dnevi bodo škodo le še zaostrili in razširili na ostala območja, pravijo na kmetijski zbornici.

Najbolj so sicer v primeru suše na udaru večje kmetije, ki imajo zemljišča na plitvih peščenih tleh in tudi nimajo možnosti namakanja. Zaradi slabše hranilne vrednosti in pomanjkanja krme s travnikov ter silažne koruze in koruznega zrnja bodo imele težave živinorejske kmetije, ki bodo morale dokupovati krmo. Kmetje tam, kjer imajo namakalne sisteme, problem suše sicer rešujejo z namakanjem. Sušo lahko nekoliko omilijo tudi z ustrezno obdelavo tal in zastirkami, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz tal, a ob visokih temperaturah tudi namakanje ne more rešiti vseh težav.