Slovenija

Mesić: Bilo je veliko populizma in nacionalizma

Maribor, 05. 05. 2012 09.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Nekdanji hrvaški predsednik Mesić je dejal, da mejni spor s Slovenijo hrvaške javnosti ne obremenjuje več. "Ne ena ne druga stran pa ne bosta popolnoma zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča, o tem ste lahko prepričani," je napovedal Mesić.

Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo Večera govoril tudi o slovensko-hrvaških odnosih. Med drugim je kot pomembno izpostavil, da sta državi iz političnih odnosov umaknili vprašanje meje. S tem se bo ukvarjalo arbitražno sodišče, z njegovo odločitvijo pa po Mesićevem mnenju ne bo popolnoma zadovoljna nobena stran.

Mesič je izrazil upanje, da sta Slovenija in Hrvaška rešili vprašanje glede meje. "Če ne bi uspeli, bi vprašanje našega vstopa v Evropsko unijo viselo na nitki," je priznal.

Pomembno vlogo pri sprejemanju arbitražnega sporazuma sta po njegovem imela nekdanja premierja Jadranka Kosor in Borut Pahor, ki sta politično vprašanje premestila v pravno sfero. "Mejni spor ne obremenjuje več hrvaške javnosti. Nekaj časa smo bili na obeh straneh meje obremenjeni z vprašanjem, kjer smo oboji imeli svoj prav in je bilo tudi veliko populizma in nacionalizma. Ne ena ne druga stran pa ne bosta popolnoma zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča, o tem ste lahko prepričani," je napovedal Mesić.

Stipe Mesić
Stipe Mesić FOTO: Reuters

Ocenil je, da je arbitraža primer, kako je mogoče iz vprašanja z visoko politično napetostjo priti v normalno stanje, kjer ne odločajo nacionalna čustva.

Je pa po njegovem bistveno, da sta Slovenija in Hrvaška iz političnih odnosov umaknili vprašanje meje, ki je obremenjevalo in preprečevalo sodelovanje. Na vprašanje, ali bosta državi sodelovali pri osvajanju trgov na nekdanjem jugoslovanskem območju ali bosta konkurentki, pa je odvrnil, da bodo uspešnejša tista podjetja, ki bodo ponujala kakovostno blago in storitve po nižji ceni.

Priznal je, da nacionalizem v gospodarskih odnosih med državama "deluje še naprej". "Terme Čatež so izvisele zaradi Ljubljanske banke, ker ni bilo in ni urejeno vprašanje hrvaških in bosanskih varčevalcev, ki so bili diskriminirani na nacionalni osnovi. Ljubljanska banka je privilegirala slovenske, diskriminirala pa preostale varčevalce," je poudaril.

Mesić meni, da tudi zapleti okoli Agrokorja in Mercatorja niso dobri. "Če je prodaja Mercatorja po vseh izračunih dobra za slovensko gospodarstvo, kar menim, da je, potem bi se posel moral izpeljati," je dejal nekdanji hrvaški predsednik, na katerega se v zadnjem času obračajo številni tuji poslovneži, da bi jim pomagal pri preboju na tuje trge.

Mesić tudi ne verjame, da je Slovenija strokovnjakinja za Zahodni Balkan, za kakršno se ima. Kot je pojasnil, se je slovenska zunanja politika v glavnem ves čas poskušala umikati z Balkana.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (55)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Frane Šajn
06. 05. 2012 18.39
-1
PA V BISTVIU RES LAŽE SAJ SMO STROKOVNJAKI SAMO ZA NA BALKAN IN NIKAMOR DRUGAM!
fobija
05. 05. 2012 22.11
-1
Mesić tudi ne verjame, da je Slovenija strokovnjakinja za Zahodni Balkan, za kakršno se ima. Kot je pojasnil, se je slovenska zunanja politika v glavnem ves čas poskušala umikati z Balkana.
Frane Šajn
06. 05. 2012 18.19
-2
WikiX
05. 05. 2012 17.33
-2
Stjepan Mesić je rojen 24.decembra 1934. Že leta 1960 je bil predstavnik hrvaškega Sabora, potem pa ni deloval v politiki vse do leta 1990, ko je zmagal na volitvah in postal predsednik HDZ in tudi podpredsednik SFRJ, leto kasneje pa je postal še zadnji predsednik Jugoslavije. Po njenem razpadu, je Mešić do leta 1994 zastopal HDZ v hrvaškem parlamentu, potem pa je stranko zapustil in skupaj s še nekaterimi člani ustanovil stranko Neodvisnih Demokratov Hrvaške, ki se je leta 1997 združila v Hrvaško Ljudsko Stranko. Po smrti Tuđmana leta 1999, je Mešić zmagal na volitvah in postal predsednik Hrvaške, kar je ostal vse do leta 2010. Stipe je bil rojen v Kraljevini Jugoslaviji, v mestecu Orahovica, Josipu in Magdaleni (Mandić) Mesić (dekliški priimek Premar). Po materini smrti 1936, ko je umrla zaradi komplikacij pri porodu, ga je njena starejša sestra Marija poslala k stricu Tomotu Permarju, v Francijo. Njegov oče Josip se je leta 1938 znova oženil, s srbkinjo Milevo Jović, ki mu je rodila dva otroka Slavka in Jelico, starša sta ga krstila v Srbskem pravoslavnem manastirju, v Orahovici. Leta 1945, se je njegov oče pridružil partizanom, družina Mešić se je med vojno skrivala na gori Papuk in v Orahovici, kadar je bila ta občasno osvobojena. Ob koncu vojne leta 1945, so se skupaj z ostalimi begunci umaknili pred zadnjimi boji na Madžarsko in se nato preselili v Našice, kje je njegov oče postal predsednik Občinskega sveta. Od tam so se preselili v Osijek, kjer je Stjepan končal štiri letno osnovno šolo in 2 letnika osemletke v gimnaziji. Leta 1949, so njegovega očeta premestili nazaj v Orahovico, Stjepan je leta 1955 dokončal gimnazijo v Požegi in postal član Zveze komunistov Jugoslavije, istega leta je za rakom umrl tudi njegov oče. Študij je nadaljeval v zagrebu in leta 1961 diplomiral, istega leta je oženil Milko Dudundić, ukrajinko srbskega porekla iz Kostanjice, ki mu je rodila dve hčeri. Pripravništvo je opravljal na sodišču v Orahovici in na državnem tožilstvu v Našicah, obvezno služenje vojaškega roka je služil v Bileći in Nišu, kjer so mu podelili čin rezervista. Po pravosodnem izpitu, se je zaposlil kot okrožni sodnik in se zapletel v politični incident, ko je obtožil javne uslužbence, da so se zasebno vozili z državnim vozilom, zaradi česar so ga izključili iz partije ter leta 1964 premestili v Zagreb, kjer se je zaposlil kot manager podjetja Univerzal.
WikiX
05. 05. 2012 17.34
-2
Leta 1966 je nastopil na volitvah ter premagal kandidata iz Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, naslednje leto je postal župan Orahovice in član Hrvaškega parlamenta. Kot župan, je ustanovil prvo privatno podjetje v Jugoslaviji, zaradi česar ga je javno obsodil predsednik Tito, kot poskus uvajanja zasebnega kapitalizma, kar je bilo po tedanji Ustavi nezakonito. Verjetno od tu izvira njegova ljubezen do Tita. Leto 1967 je bilo prelomno za Hrvate, ko je skupina njihovih intelektualcev predstavila javnosti "Deklaracijo o statusu in imenu Hrvaškega literarnega jezika". Takrat je Mešić to dejanje obsodil kot diverzijo teroristov na same temelje Jugoslavije in zahteval kazenski pregon proti avtorjem manifesta, vendar je leta 1970 podprl nacionalistično gibanje Hrvaške pomladi, ki je zahtevalo posebno hrvaško enakopravnost na področju ekonomije, politike in kulture, znotraj Jugoslovanske federacije. Titova vlada je njegovo dejanje obsodila kot sovražno propagando, zaslišanje je trajalo tri dni, nastopilo je 55 prič, od katerih ga je pet obsodilo, zaradi česar so mu izrekli 20 let zapora, kot pripadniku hrvaške teroristične skupine. Mešić se je pritožil in sojenje se je zavleklo, dokler mu niso leta 1975 zmanjšali kazen na 1 leto zapora, ki ga je odsedel v zaporu Stara Gradiška. Leta 1990, je bil ponovno izvoljen kot predsednik stranke HDZ, na prvih demokratičnih volitvah po 2.svetovni vojni na Hrvaškem, vendar je iz položaja kmalu odstopil, da je lahko postal podpredsednik Predsedstva Jugoslavije. Po Titovi smrti, so se predsedniki Jugoslavije rotirali na vrhu po republiškem ključu in ko je leta 1991 prišla vrsta na Mešića, mu zaradi njegove preteklosti, aktualni predsednik Jović ni hotel predati oblasti in je zahteval, naj o tem odločajo predstavniki republik s posebnim glasovanjem. Od sedmih republik, se je Črna gora vzdržala glasovanja, zato ni mogel prevzeti predsedstva, vendar so pod pritiskom mednarodne javnosti, med 10 dnevnimi vojaškimi incidenti v Sloveniji morali popustiti in Mešić je naposled postal še zadnji predsednik Jugoslavije. Ko je kmalu zatem, po koncu vojne še Hrvaška razglasila neodvisnost, je Mešić odstopil in se vrnil domov, na trajektu Slavija, je novembra 1991 vodil ribiški in turistični oskrbovalni konvoj v Dubrovnik, leta 1992 pa je bil izvoljen v Hrvaški parlament.
WikiX
05. 05. 2012 17.36
-1
Leta 1994, je Mešić zapustil HDZ in ustanovil novo stranko, zaradi nestrinjanja s politiko vlade v Bosni in hercegovini, nezadovoljen je bil zaradi Tuđmanovega dogovora z Miloševićem, glede Karađićeve delitve ozemlja in je s tem posledično začel hrvaško-bošnjaške vojne spopade. Kritiziral je tudi privatiziranje hrvaške družbene lastnine med vojno in neraziskane primere vojnega dobičkarstva. Ravno v času njegovega izstopa iz HDZ, so potekali notranji spori v stranki, med Manolićem in Šušakom, Mešić je takrat obiskal Široki brijeg, kjer je odstavil predsednika HDZ BiH Kljujića, na njegovo mesto pa imenoval Mate Bobana, ki ga je kasneje opisoval kot radikalnega nacionalista in norca. Leta 1997, se je njegova stranka združila s Hrvaško ljudsko stranko, Mešić pa je postal njen izvršilni podpredsednik. Iz stranke je odstopil, ko je leta 2000 premagal Budišo na državnih volitvah in postal predsednik Hrvaške. Mešić je obtoževal Tuđmana, da je bil avtoritativen nacionalist, da je zatiral svobodo govora in ni znal skrbeti za ekonomijo, medtem ko je on sam zagovarjal bolj liberalno politiko in odpiranje Hrvaške za tuje investicije. Kot predsednik, je leta 2000 upokojil 7 hrvaških generalov, ki so menili, da hoče vlada kriminalizirati hrvaško domovinsko vojno in zanemarja svojo vojsko. Mešić je trdil, da oficirji na takih položajih ne smejo pisati politična pisma, brez odobritve predsedstva, kot vrhovnega poveljnika vojske. Opozicija je bila kritična do njegovih potez, trdili so, da lahko škodi obrambni varnosti države, vendar je Mešić nekaj kasneje upokojil še štiri generale, iz podobnih razlogov. Bil je tudi zelo aktiven v zunanji politiki, zagovarjal je pridružitev Hrvaške v EU in NATO, podal je pobudo medsebojnega opravičila, za storjene morebitne vojne zločine, med Hrvaško in Srbijo ter Črno goro, po Ustavnih spremembah leta 2000, je velik del predsednikovih pooblastil prenesel na Hrvaški parlament in njihovega predsednika. Mešić je pričal pred mednarodnim sodiščem v Hagu, kjer so mu očitali vrsto spornih izjav, glede vojnih zločinov Hrvaške vojske v BiH, obsodil je tudi politični umor Srbskega predsednika Djindjiča in se udeležil njegovega pogreba. Nasprotoval je Ameriškim vojaškim akcijam v Iraku in Afganistanu, kritiziral je Busha, da zmanjšuje pomen OZN, ker je začel napad brez njihove odobritve in s tem povzročil delitve med Evrposkimi narodi, kar je predstavljalo grožnjo mednarodnemu redu in bi lahko povzročilo krizo, ki bi presegla Iraške meje. Izboljšal je odnose z Libijo in se obiskoval s pokojnim Gadafijem, kljub nasprotovanju Ameriške in Britanske diplomacije. Leta 2005, je spet zmagal na predsedniških volitvah, ko je premagal Jadranko Kosor, leta 2010 pa ga je zamenjal Ivo Josipović.
WikiX
05. 05. 2012 17.38
-1
Decembra 2006, se je v javnosti znašel video posnetek Mešićevega govora v Avstraliji, iz leta 1990, v katerem je javno izjavil, da je Hrvaška 10.aprila zmagala, ko so fašisti ustanovili Neodvisno Državo Hrvaško, kot tudi leta 1945, ko so prevladali komunisti in ustanovili Socialistično republiko Hrvaško, poudaril pa je tudi, da se Hrvatom ni treba nikomur opravičevati za holokavst v Jasenovcu, kjer so med vojno ročno poklali skoraj milijon Srbov, Judov in Romov. Znane so tudi njegove izjave, da niso bili vsi Hrvati ustaši in da so se ti legitimno borili za hrvaško neodvisnost. Kritiziral je politiko hrvaškega predsednika Dodika iz leta 1990 in ga primerjal z Miloševićem, ker da svet enako ne razume njegove politike, s katero je hotel združiti Republiko Srbsko s Srbijo, da bi se hercegovski Hrvati posledično pridružili Hrvaški, iz preostalih območji pa bi nastala bošnjaška republika, obkrožena s sovražniki, kamor bi se zatekali teroristi iz celega sveta. Obtožil je Hrvaški Helsinški komite oviranja preiskave partizanski vojnih zločinov med NOB, ki je Mešića obtožilo zlorabe komemorialnih prireditev v Jasenovcu, za politične namene. Leta 2006, je predsednik Mešič javno izjavil, da bi se moral hrvaško francoski odvetnik Jurasinovič zdraviti na psihiatrični kliniki, v Vrapčah, ko je ta vložil na sodišče tožbe za Tumulića, proti Nikoliću in ostalim, zaradi poskusa umora, za kar je sodišče Mešiću odredilo kazen 70.000 kun, zaradi zlorabe položaja, z namenom obrekovanja odvetnika. Leta 2008, je Josip Kokić zaprosil Hrvaško Ustavno sodišče, naj umaknejo imuniteto predsednika Mešića, da bi lahko proti njemu vložil tožbo, vendar so prošnjo njegovega odvetnika Jurasinovića zavrnili. Istega leta je tudi bivši ustavni sodnik Vukojević proti Mešiću začel sodni postopek, zaradi sodelovanja s Sokoličem pri pranju denarja, pod krinko nabave vojaških vozil leta 1993, za Hrvaško vojsko. "Pravica do neumnosti je demokratična pravica, ampak neumnost ob tem ne izbira stopnje izobrazbe prebivalcev, na katere bo vplivala. Če se nekdo znanstveno ukvarja z delom fizikein matematike, to še nepomeni, da ta sploh kaj ve o delovanju družbe, vendar mu neznanje ne bo preprečilo, da vsem predava in se predstavlja kot moralni arbiter." Stjepa Mešić za Feral Tribune
cocacolalife
05. 05. 2012 15.37
+6
Slovenci smo sami sebi en velik problem. Nič ne rešimo kot je treba, krademo sami sebi, pol pa ko bi nas drugi reševali ne pustimo... aja, ni res, ne pustimo Hrvatom, Srbom... če bi bila to Avstrija, Nemčija bi hlapci samo pokimali z glavo. Bežimo od Yuge a Yuga je bila krasna država,sam zdej jih pač nočemo, ker smo ponosni Slovenci. Haloo??? Evropa propada, mi ji pa še vedno pridno kimamo z glavo.
TRUMPP
05. 05. 2012 14.22
+6
Mesić ne bluzi. Vsepovsod si bil zraven in podpihoval.
WikiX
05. 05. 2012 14.22
-2
"Ne okreći se sine"!
poljubi_ME
05. 05. 2012 13.48
+6
mesiču, a šta si ti namesio, mesija..... prireja resnico.....
mimoidoci
05. 05. 2012 13.43
+7
Ena stran bo nezadovoljna, druga pa bo "kao" nezadovoljna!
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 13.36
-1
Sicer pa obstajajo samo, tri vrste ljudi:« popolnoma »poslušni«, ki predstavljajo večino in pa manjši del »neposlušnih« ter seveda »tisti«, ki kupujejo »neposlušne« - teh je najmanj!«
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 13.47
-2
Znanje je pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova koristna uporaba. Ta je odvisna od srca in uma človeka. DL
Uporabnik113189
05. 05. 2012 13.09
+5
Mesič meni "Če je prodaja Mercatorja po vseh izračunih dobra za slovensko gospodarstvo, kar menim, da je, potem bi se posel moral izpeljati," Še en biser. Ne vem kdo je računal to matematiko, sem pa prepričan da ta računica ni bila izdelana v Sloveniji. Pri nas je povsem jasno, da se prodaja nam ne splača niti v sanjah. Ampak hrvatom pa se, to verjamem pa še kako. Za nameček pa pravi še, da bi rad prevzel Sloveniji "strokovnost" nad zahodnim balkanom (in ga prilepil hrvatom). Še ena kraja..Na bruhanje mi gre, ali res nima ta človek ene same dobre besede, kjer ne bi pripravljal teren za lopovščine. Porem pa naj mi še eden reče, da nekoga sovražim..Naj nastavimo še levo lice?
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 13.34
-2
Klasik ali mona po domače, pojma o pojmu nimaš, dopisuješ pa, kot da bi bil»najmanj« car vsega »olivnega olja«... Sem pa jaz sem »Bog«, če mi ti lahko dokažeš, da je :»Jugoslavija« vse devizne vloge takoj pokradla...«, tako kot trdiš v svojem zapisu... Res je edino to, da so »politični veljaki tedanjega časa« (na čelu z JZ), s kamioni vozili »devalvirane dinarje« v CBYU ter nazaj v »kovčkih« devize, ki so jih potem, skozi zahodne Banke plemenitili, po ključu, naložb v ljudi, ki so jim zaupali pa tudi v samo preprodajo orožja ... Pozdravčka tja dol med »mone«..
Uporabnik113189
05. 05. 2012 15.19
+1
Ne rabim dokazov, vse piše, kar beri in se uči. Vse banke v Jugoslaviji so bile dolžne devizne vloge TAKOJ prodati narodni banki Jugoslavije. Par nepar, le zakaj, ker niso imeli deviz za nafto. Markovič,Planinc ti priimek kaj pove? Banke pa niso bile organizirane tako, kot so danes, ampak po terotitialnem principu. Alokacija kapitala se je skrbno spremljala in tam kjer so bile vloge, tja je moral tudi kredit. Torej hrvaški varčevalci, hrvška podjetja. Bil sem prisoten pri predstavitivi programske opreme za banke in to vem iz prve roke. Zato me ne boš peljal žejnega čez vodo. Druga zgodba so pa švercerji s kovčki. To pa je bil drobiž v primerjavi s kapitalom bank. No zgodbo je potem začinil JJ z nemškimi markami za orožje z otipljivimi znneski, kjer pa država nima nič zraven. V proračun ni kapnilo ničesar. To pa je povsem novo poglavje. Mnogi hrvati so imeli v nogavicah ogromne količine utajenega dohodka iz turizma. Poznal sem jih nekaj z milijoni, ki jih banke niso nikoli videle. Toliko iz prakse, kako kaj teorija pa ne vem. Pri tem da si mona ti pač ne morem pomagati. Si padel na natego, tako kot mi vsi in se učimo..
WikiX
05. 05. 2012 18.12
+0
Iz čega je pa Marković ustvaril konvertibilne dinarje, mogoče iz čekov dvigov državljanov, ki so po pol leta hodili nazaj na centralne banke, kjer so jim šele z vnosom v sistem izračunali novo negativno stanje na tekočih računih, potem ko so lahko pol leta menjavali svoje dinarje v Nemške marke. Med tem preštevanjem, so banke izgubile marsikateri milijon, sploh ker je Marković kompenziral novo vrednost Jugoslovanskih dinarjev z odpiranjem predvsem Slovenskih in Hrvaških podjetij na Evropska tržišča, ki pa tam niso nikamor vlagala temveč sole deponiral kapital v dragocene kovine, s katerimi so lahko z Jugoslovanskim premoženjem, nacionalisti končno financirali osamosvojitve. Nekaj mesecev zaostanka sicer ni bilo veliko časa, preden bi jih odkrili, vendar ravno dovolj, da so povzročili krizo in umaknili vrednost večine Jugoslovanskih zakladov v svoje žepe, medtem ko je v trezorjih Federacije ostalo le nekaj fiktivnega zlata, na katerega so se potem zgovarjali, ko so zaradi špekulacij in vojnih spopadov tuje banke zamrznile Jugoslovansko premoženje.
lnterReflections
05. 05. 2012 13.01
+1
Točno tako, meja ne zanima nikogar, samo tiste, ki se nimajo z ničemer drugim hvaliti, kot s tem, da je dobil par km meje.
Uporabnik113189
05. 05. 2012 13.09
+7
Če poslušaš natančno, je vse problem, ne samo meja.
lnterReflections
05. 05. 2012 13.11
+1
Uporabnik113189
05. 05. 2012 13.13
+2
Problem prevlade,tako ekonomske kot ozemeljske, kulturne, jezikovne..Imaš jih celo v naši vladi, kar je meni osebno popolnoma nerazumljivo
cocacolalife
05. 05. 2012 15.29
+6
SimonaHamer
05. 05. 2012 12.25
+2
Smrt ljudi brez ljubezni Kdor ima čas in zna opazovati, Lahko v romantičnih februarskih večerih gleda, Kako prazna telesa padajo ob tlakovce, Ne bi verjeli, če ne bi videli, Kako slovanska duša, S pregovorno partijsko odločnostjo Zavrže vse, čemur se je odrekla ljubezen, Tudi povsem koristna, zdrava telesa, Ki jih mogoče kdo pobira, ko odslužijo, In jih nalaga drugega na drugo v kleti, Če bo kdaj nuja. Ne bi verjeli, kako hitro padejo ljudje, Kadar ne vejo, na čem naj bi se utemeljevali. Katja Perat
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 12.51
+0
Hkrati se moramo zavedati, da obstajajo različne oblike in stopnje dajanja. Če dajemo s skritim motivom, da bi izboljšali svojo podobo v očeh drugih – da bi postali ugledni in bi nas ljudje imeli za vrle in svete – s tem onečastimo dejanje. V tem primeru se ne urimo v velikodušnosti, marveč v samopoveličevanju. Prav tako je lahko res, da nekdo, ki daje veliko, ni tako velikodušen kot nekdo, ki daje malo. Vse je odvisno od načina in motiva. Dalaj Lama
neziie
05. 05. 2012 12.22
-2
Točno tko Stipe ,kaj rajo briga kje je meja če nimaš za kruh.
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 11.42
+0
Primitivizem, pravzaprav »osebnostne vrednote«, kot so laž, zavist, škodoželjnost,itd., si človek lahko privzgoji na osnovi srednje»opatijsko-sarejevsko-sisaćke uni«! Neznanje ti, »zagotovljeno«, ostane celo življenje, kar potrjujejo primeri ala »Buena Vita, njena hči, kolega Simčič, in njim podobni deintelektualci, ups, defekt...ter razni pristaši...«. Drži,edino, da »KDOR SE ZADNI SMEJE, pravzaprav bleje!«. Te njeni zapiski so namreč »bleeeejaaanjeee....
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 11.44
-1
Sicer pa, moj spodnji komentar, nima »nikakeršne« veze s »domoljubjem-patriotizmom«, marveč le z tzv. »integriteto« celotne družbe ali pa posameznika...pomeni sklop vrednot, ki štejejo, kot so to npr.:«iskrenost, poštenost, dobronamernost, resnicoljubnost, itd,,,«
Uporabnik113189
05. 05. 2012 12.54
+1
Mislim, da si zavozil. Takrat ko govoriš o vrednotah.:«iskrenost, poštenost, dobronamernost, resnicoljubnost, itd,,,« Po moji iceni iz tvojega komentarja prihaja hlapčevstvo, upogibanje hrbtenice, strah morda celo dobronamernost na napačnem koncu in še kaj bi se našlo. Zagotovo pa ne čisti računi in poštenost ali resnicoljubnost..
Neprilagodljiv
05. 05. 2012 11.24
+5
Bilo kak pogledaš,Mesič je hrvaški naciolist brez jajc..nekaj jamra,prognozira a nihčr mu ne vrjame najmanj pa europa..bil bi njihov pa malo naš in še od koga...idi ležat stipe :)))
Pipsodin
05. 05. 2012 11.28
-2
Skoraj kot naš predsednik Turk, prečita kar so mu dali na listu napisano in gremo naprej na drugo proslavo! Vse kot na silo ali ker pač mora.
Buena Vita
05. 05. 2012 11.21
-1
SAMO ČAKAM DA GRE HRVAŠKA V EVROPO IN SE VRNEJO LASTNIKI HRVAŠKIH OTOKOV,OPS, LASTNIKI SO BILI 90 % ITALIJANI,TUKAJ BO KRAHA IN KREGANJA,KDOR SE ZADNI SMEJE,,,,,,,,,
Brabus
05. 05. 2012 11.32
+5
Ja, po svoje imaš prav. Ampak, hrvat je hrvat in bodo nekaj vplivnim EU politikam podarili nepremičnine, za ostale pa nikoli ne bo politične volje za denacionalizacijo.Ker , hrčki dobro vedo, da je njihova lepa samo na vzhodu države, pa še tam se kar nekaj brezpravno širijo.
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 11.47
+2
"BV", preverjala se bo tudi, tvoja in hčerina, izobrazba, po vstopu Hrvaške v EU...
AndrejPaTo
05. 05. 2012 11.09
+0
Slovenci, Hrvati, vsi smo isti, zato se ne maramo.
heavyd
05. 05. 2012 11.39
+10
sicer svoje teze nisi podkrepil z ničemer, vendar stalnica slo-cro odnosov je, da hrvaška nikoli ne spoštuje sklenjenih dogovorov, Slovenija pa vedno. Toliko o tem, da smo si isti.
fobija
05. 05. 2012 21.58
+1
ne poveličuj slovencev preveč, poglej svoj prag, potem pometaj tujega, heavyd
lordG
05. 05. 2012 10.54
+5
ne bi bilo nič napak, če bi si kdaj obrvi skrajšal
lnterReflections
05. 05. 2012 14.14
-1
Ivan Bricklayer
05. 05. 2012 10.45
+2
"Terme Čatež so izvisele zaradi Ljubljanske banke, ker ni bilo in ni urejeno vprašanje hrvaških in bosanskih varčevalcev, ki so bili diskriminirani na nacionalni osnovi. Ljubljanska banka je privilegirala slovenske, diskriminirala pa preostale varčevalce," je poudaril. Mesić Problem dolgov NLB, napram hrvaškim in bosanskim varčevalcem/komintentom, je konstanta ter ostaja predmet »kaznivega« dejanja protipravnega odvzema imetja, ki se je nahajalo v »hrambi« pri LB... NLB – Nova Ljubljanska Banka je, tudi v resnici, še vedno stara LB- Ljubljanska Banka, od katere si je, z umetno povzročenim stečajem, prrilastila vso obstoječo »pozitivno« premoženje (nepremičnine ter tudi vse devizne in druge prihranke lastnih komintentov »vključno s hrvaškimi in bosanskimi«, ki so bili hranjeni v/pri »LB«- in sicer, vse do trenutka njene »likvidacije«???) ter v viharju vojne na »Balkanu« in s približevanjem evropskim gospodarsko-plitično- finančnim strukturam, izvedla kriminalno dejanje »kraje-odtujitve«, ki ga jo »pred tem« skozi »USTAVO« celo uzakonila! Vso dogajanje pa so, budno, spremljali in bile neke vrste »tihi partner/svetovalec«, iz mednarodnih »finančnih institucij« pod krinko. takratnega predstavnika »IFC-a« v Ljubljani. P.s. Vsi vi/mi, se moramo zamisliti, kaj se lahko zgodi z našimi prihranki, v razno raznih tujih bankah, ki so registrirane v Sloveniji po slovenskih zakonih, v primeru, da pride do, kakeršnih koli, političnih sprememb, ki omogočajo(čijo) stanje tzv. nasledstva/sukcesije??? Ali to pomeni naj živi »Nuova Unicredit Banka« ali »Neue Sparkasse Bank« ??? »TA-takšna« hipokrizija in nedoslednost, naše »politike in politikov«, se je vlekla skozi celotno obdobje naše samostojnosti ter rezultira v sedanjosti - skozi splošno stanje slovenskega duha in skozi dejansko gospodarsko in siceršnje stanje...«
Alojz Loren?ak
05. 05. 2012 12.22
+3
Če vložim denar v banko pričakujem,da mi ga tudi izplača brez izgovorov in potuhe nepoštenih politikov!
Uporabnik113189
05. 05. 2012 12.49
+3
boucy, očitno nisi bil v Jugoslaviji ali pa se delaš "mono". Prav nič me ne motijo čisti računi. In če bo naša oblast (tako kot hrvaška) pokradla tujim bankam premoženje, potem nimam nič proti če si prilastijo naše prihranke. Mi pa tožino našo državo in vržemo z oblasti lopove. Ista zgodba je je z LB. Jugoslavija je vse devizne vloge takoj pokradla in so šle v Beograd, nam so pustili pa dinarje, kar je popolnoma neprimerljivo. Za vth vsega pa so hrvati vso lastnino LB na ozemlju hrvaške zaplenili in pokradli skupaj z danimi krediti Če hočeš dvakrat pojesti isto stvar, moraš drugič drek je naš pregovor. .Da ne govorim o lastnini naših podjetij, ki je dan za dnem izginjala. In ta je bila OGROMNA.
tonitonin
05. 05. 2012 10.34
+7
Hrvaška ima podobno zunanjo politiko kot Italija. Ima svoje cilje od njih ne odstopa, pa ni važno katera opcija je na oblasti. Da spremenijo svoje cilje jih lahko nekdo samo prisili! Po razpadu bivše Jugoslavije bo edina država, katera bo povečala svoj akvatorij in kopenski del ozemlja. Naši politiki bi se morali učiti od njih. Vztrajati moraš do konca pa če imaš prav ali ne. Dobri sosedski odnosi so samo črka na papirju, ko gre za nacijonalni interes. Oni gonijo svojo in jih prav malo briga Slovenija in vsi okoli njih. Da so v zmoti in da pretiravajo jih mora nekdo prisiliti! Še ko so v mat poziciji te bodo skušali nategniti. Zato prav zato jih občudujem! Občudoval bom tudi naše politike, ko bodo znali reči ne in pika, tako bo kot bomo mi rekli. Vi nas potrebujete ne mi vas! Slovenija ne dobro jutro, DOBER VEČER, še je čas, da jih prisilimo, da nas bodo začeli spoštovati kot dobre sosede.
Uporabnik113189
05. 05. 2012 12.30
+4
Res je, dokler ne bodo v pat poziciji ne bodo nikoli priznali da so pokradli vse kar ni bilo pribito. Vejamejo samo v silo, zato so privlekli kitajce v Reko, italijane v svoje banke. Mislijo da se bomo potem pa prestrašili. V Jugoslavijo s prišli kot mini državica, danes pa se širijo po vsem bivšem jugoslovanskem ozemlju in trdijo da so nacija. Še ena velika laž. Verjamejo v vojnem ker so jim prinesle koristi..Samo če dokažemo, da se niso z vojno nič okoristili, se bodo ohladili..Sicer ne bo nikoli miru.