'Mešetarjenje' pri gradnji terminalov

Mednarodna okoljska organizacija AdriaticGreenNet je februarja pred Evropsko komisijo podala že tretjo prijavo zaradi kršenja evropskih direktiv v zvezi z gradnjo plinskega terminala v tržaških Žavljah. Tokrat je prijavila tako Italijo kot Slovenijo, so predstavniki organizacije pojasnili na današnji novinarski konferenci v Piranu.

Dejstvo, da je med prijavljenimi tudi Slovenija, okoljevarstveniki utemeljujejo s kršenjem Espoo konvencije. Pri tem opozarjajo na vlogo Slovenije, ki se za tožbo zoper Italijo ni odločila kljub domnevnim kršitvam postopka presoje čezmejnih vplivov na okolje. Namesto za tožbo se je Slovenija odločila za "bolj ali manj transparentna pogajanja" z italijansko stranjo, pojasnjujejo.

Kot še poudarjajo, je v javno dostopnih dokumentih italijanskega okoljskega ministrstva zapisano, da je stališče Slovenije do terminala v Žavljah pozitivno. "Če Slovenija meni, da to, kar piše v uradnih italijanskih dokumentih, ne ustreza resnici, ima tem več elementov, da toži Italijo," poudarja predsednica AdriaticGreeNet Elena Gobbijeva.

"Stališče Slovenije, tako vlade kot državnega zbora, glede predvidenega plinskega terminala v Žavljah je znano in je negativno," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Po navedbah ministrstva v nobenem od njim znanih dokumentov italijanskega okoljskega ministrstva ne piše, da je stališče Slovenje do gradnje plinskega terminala v Žavljah pozitivno. "Žal iz današnjega sporočila za javnost mednarodne okoljske organizacije AdriaticGreenNet ni možno sklepati na katere, 'javno dostopne' dokumente italijanskega ministrstva za okolje, se AdriaticGreenNet sklicuje," poudarjajo na ministrstvu.

V mednarodni okoljski organizaciji ob tem opozarjajo še, da je dokumentacija, ki jo je Slovenija v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje za gradnjo koprskega pristanišča posredovala Italiji, nerazumljiva, pomanjkljiva in ne ustreza predpisanem v evropskih direktivah. V dokumentaciji po njihovih navedbah niso preučeni vplivi povečanega pomorskega prometa in vplivi, ki bi ga širjenje koprskega pristanišča imelo na zaščitena območja. Slovenija počne v postopku presoje vplivov na okolje za koprsko pristanišče podobne napake, kot jih je v zvezi s terminalom v Žavljah počela Italja, menijo.

Državi se ne držita predpisov

Če držijo navedbe v italijanskih medijih, da naj bi se Slovenija na ta način maščevala za terminal v Žavljah, je to povsem nesprejemljivo, še opozarjajo okoljevarstveniki. Dejstvo, da se državi ne držita predpisov, obenem pa se tudi ne odločita za tožbe, po njihovih domnevah kaže na to, da tako stanje obema ustreza, saj omogoča trgovanje pod mizo.

Z okoljskega ministrstva v zvezi s tem odgovarjajo, da je Slovenija Italijo pozvala k sodelovanju pri presoji vplivov na okolje za državni prostorski načrt (DPN) za koprsko pristanišče. Slovenija je Italiji po navedbah ministrstva posredovala dopolnjen osnutek DPN za Luko Koper, okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, revizijo dodatka za varovana območja in izjavo o dopolnitvi dodatka za varovana območja, povzetek za javnost iz DPN in povzetek za javnost iz okoljskega poročila. Marca letos ji je posredovala še prevod netehničnega povzetka dokumentacije v italijanščini, kar je po navedbah ministrstva v celoti v skladu z evropskimi predpisi na tem področju.

S pozitivnim mnenjem hrvaškega okoljskega ministrstva je zaključena tudi presoja vplivov na okolje za gradnjo terminala za plin na Krku, je pojasnila predsednica združenja Zelena Istra Dušica Radojčić. Po informacijah v nekaterih medijih naj bi se investitor, konzorcij Adria l.n.g., zaradi gospodarskih razlogov sicer odločil počakati z gradnjo do 2017.

Predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič opozarja še na po njegovem mnenju pregreto razpravo o plinskih terminalih v Sloveniji. Decembra lani sprejeta strategija o zaščiti Severnega Jadrana se po njegovem zelo malo posveča zaščiti Jadrana, pač pa je v središču stališče, da naj se na tem območju ne bi gradilo nič energetskega.

Slovenija po mnenju Lipiča potrebuje plin, kot verjetno tudi kakšno plinsko elektrarno. ZEG nasprotuje gradnji terminala na morju, ima pomisleke do terminala v Žavljah ter načeloma podpira terminal v Kopru, trdi Lipič. Opozarja še, da med državama ne bi smelo biti "mešetarjenja" v zvezi z gradnjo drugega bloka JEK in gradnjo plinskih terminalov.