Mesarič pred bančno komisijo DZ o svoji vlogi v NLB Montenegrobanki

Poslovnež Črtomir Mesarič, ki je pričal pred preiskovalno bančno komisijo DZ, je Novo KBM vodil od sredine leta 2002 do aprila 2005 in je danes zatrdil, da je bila ta prodana "za drobiž". Na vprašanje, za koliko bi morala biti prodana, je dogovoril z navedbami: "Ne bom komentiral številk. A če je kupec lahko v enem letu pokril kupnino in je ob tem imel še dobiček, potem nekaj ne štima."

Na zaslišanju se je osredotočil predvsem na svojo vlogo v NLB Montenegro banki iz Črne gore, ki jo je vodil od marca 2006 do sredine 2011 ter v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar, med leti 2004 in 2007. "Naredili smo bistveno večjo luknjo, ker nismo deleža v NLB prodali, tako kot je bilo dogovorjeno, in ker smo Novo KBM prodali za drobiž. Ob tem, da se nihče ne vpraša, kaj se je zgodilo s poštno banko," je ocenil Mesarič.

"Neka banka v Evropi, ki je bila sočasno s slovenskimi udeležena v bančni luknji, je naredila luknjo v višini skoraj 40 milijard evrov, a so ji regulatorji dovolili, da je pet, šest let poslovala naprej. Kaj pa pri nas? V tistem času so postavljali prihod trojke in oblast je pristala na marsikaj," je pojasnil svoje mnenje o tem, da je velikost bančne luknje v Sloveniji precenjena.

Mesarič je Montenegrobanko vodil v času nepremičninskega razcveta. Po njegovih besedah je v Črni gori po osamosvojitvi nastala srečna zgodba, saj so zemljišča, ki niso imele bistvene vrednosti, postala pomembna za gradnjo. "Ta preobrat je pomenil, da so ljudje, ki so to zemljo prodali, nato kupovali stanovanja v Podgorici in v Beogradu. Tam so gradila podjetja, ki so bila to sposobna delati, in mi smo tako kot druge banke financirali te projekte," je povzel.

Svoje delo v Črni gori "v danih razmerah" je ocenil kot uspešno, odgovorom na nekatera vprašanja pa se je tokrat lahko izognil saj sta, kot je dejal, on in banka v kazenskem postopku. Po pisanju medijev se preiskuje zloraba položaja pri poslih s podjetjem Melagonija-Primorka, ki ga je financirala tudi NLB.

"Zagotovo smo naredili kakšno napačno odločitev, a vedno v interesu banke in komitentov," je poudaril. Tako naj bi se zgodilo tudi v zgodbah o podaljševanju kreditov, pri čemer so "iskali vse možne rešitve". To, da je bilo treba podaljšati dve tretjini kreditov, po njegovem mnenju ni ravno dober podatek, a je vseeno obvladljiv.

Mesarič je govoril tudi o poslih podjetja MCC Engineeringa, ki je v lasti poslovneža Predraga Božovića in danes v stečaju. Med drugim je dejal, da pri podaljševanju kreditov ni šlo "za nikakršne usluge". Stanovanje v stavbi, ki jo je gradilo to podjetje je plačal, pri tem poslu pa niso dajali obvodnih kreditov, temveč kredite družbam, ki so v sodelovale projektih.

Mesarič še meni, da je za stanje nedokončanega skeleta ob stavbi, kjer je imela banka včasih svoj sedež, kriva tudi odločitev vodstva banke po njegovem odhodu. "Zanimivo, kako spremenjena sestava vodstva ali politike vpliva na nekatere zadeve," je dejal ter pojasnil, da bi morali zadevo dograditi, ker bi tam imela prostore nemška ambasada: "Poslovno je pametno, da se to zaključi, a iz meni neznanih razlogov se to ni zgodilo."