'Z dobrimi praksami lahko veliko prispevamo k uresničevanju invalidske politike v EU'

Današnji dan, 3. december, je mednarodni dan invalidov, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov (ZN) razglasila leta 1992.

Svet za invalide RS je v poslanici ob današnjem dnevu invalidov poudaril, da sta ključnega pomena pri uresničevanju ciljev invalidov dostopnost in sodelovanje. Namen sveta je spodbujati odpravljanje vseh vrst ovir, s katerimi se srečujejo invalidi, denimo ovir v grajenem okolju, prometu, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah in storitvah.

Invalidi in njihove družine morajo imeti po mnenju sveta možnost, da lahko pod enakimi pogoji kot drugi ljudje sodelujejo na vseh ravneh družbenega in gospodarskega življenja. Imeti morajo možnost uveljavljati državljanske pravice, vključno s pravicami do svobode gibanja, do izbire kraja in načina življenja ter do popolnega dostopa do kulturnih, prostočasnih in športnih dejavnosti.

Evropska komisija za bolj vključujočo družbo

Evropska komisija poziva h gradnji bolj vključujoče, socialne in dostopne družbe. Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je v izjavi ob mednarodnem dnevu zapisala, da zagotavljanje polne udeležbe invalidov v družbi ostaja eden glavnih izzivov.

Nedavna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic je po njenih besedah potrdila, da sta vključujoča rast in socialna pravičnost med ključnimi točkami v programu komisije. Prizadevanja komisije pa bi po njenem opozorilu morali spremljati ukrepi nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov.

ZN so izpostavili Agendo 2030, ki poziva k temu, da ne bi nikogar pustili samega. Ljudje z oviranostmi lahko sledijo procesu spreminjanja družbe v vključujočo in trajnostno, pri tem pa podpirajo prožno družbo za vse, opozarjajo ZN.

NSIOS za boljši socialni položaj invalidov, YHD za neodvisno življenje

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) kot najbolj pereče probleme na invalidskem področju izpostavlja težaven socialni položaj invalidov.

Pogrešajo celostno invalidsko politiko na državni ravni in strategijo za uresničevanje konvencije ZN o pravicah invalidov. Kljub obljubam po njihovem opozorilu še vedno ni niti neodvisnega telesa za nadzor nad uresničevanjem konvencije. Izpostavljajo pa tudi nezadostno e-dostopnost.

V YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa so opozorili na ugotovitve Evropske mreže za neodvisno življenje, ki je zaskrbljena zaradi nekaterih odločitev v Sloveniji. Tovrstne odločitve namreč po navedbah evropske mreže postavljajo pod vprašaj tako uresničevanje konvencije ZN o pravicah invalidov kot tudi zakonov in politik EU o družbenem vključevanju.

Vzrok za njihovo skrb je nadaljevanje vlaganj v ustanove za dolgotrajno bivanje. Med takšnimi so izpostavili nedavno vložena sredstva ministrstva za delo v višini 3,5 milijona evrov za gradnjo ustanove za več kot 20 odraslih invalidov na Debelem rtiču.

Največje ovire v napačnih predstavah

Katrin Modic, ki je po študiju kemijske tehnologije začela delati kot mlada raziskovalka na Institutu Jožefa Stefana, med podiplomskim študijem pa zaradi vnetja možganov oslepela in začela uporabljati voziček, poudarja pomen neodvisnega življenja. "Največje ovire so v napačnih predstavah," je poudarila. Po njenih ugotovitvah je razširjeno zlasti razmišljanje, česa oseba z oviranostjo ne more narediti.

"Napačne predstave, kaj pomeni 'drugačnost', si ustvarimo, ko nimamo pravih informacij," je pojasnila. Po njenem mnenju je treba spremeniti napačne predstave o tem, da je drugačnost nekaj slabega.

"Ne bo nas strah, če vemo, da kljub temu lahko počnemo stvari, ki nas veselijo," je menila. Prav tako po njenih besedah ne bo strah ljudi, ki živijo skupaj z ljudmi z oviranostmi. "Velikokrat so še v večji stiski," ugotavlja. Prevzamejo namreč skrb za osebe z oviranostmi in jim odvzamejo možnost sodelovanja v družbi, "jih razvrednotijo in naredijo odvisne".

Prav osebna asistenca, ki je od letos urejena z zakonom, po njenih besedah zagotavlja, da bodo lahko odločali o svojem življenju in prevzemali odgovornosti za svoje odločitve. "Ko so zagotovljeni omenjeni pogoji, pa je treba ljudem z oviranostmi dati možnost, da participirajo v družbi in pri tem uporabijo svoje močne plati in potenciale," je izpostavila Modičeva, ki je zaposlena kot samostojna strokovna sodelavka v znanstveno-informacijskem centru Instituta Jožefa Stefana.

Namesto v voziček na operacije

Danes 40-letni zdravnik v Zdravstvenem domu Nova Gorica in paraolimpijec v veslanju Dejan Fabčič se je rodil brez golenic. Po takratni medicinski doktrini bi mu morali odrezati nogi, toda njegov ortoped mu je želel najprej pomagati na operativen način, tako da je manjkajoči golenici nadomestil z mečnicama. Skupno je imel več kot 20 operacij.

Ko je bil čas za vpis v osnovno šolo, naj bi šel na šolo s posebnim programom. Vendar je njegova mama vztrajala, da ga sprejmejo na običajno osnovno šolo. Na medicinski fakulteti, za katero se je odločil po gimnaziji, je bil v 90. letih prejšnjega stoletja eden prvih študentov invalidov, saj je veljalo, da študij ni primeren zanje. Zdaj v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za bolezni ščitnice.

"Normalno živim svoje življenje," pravi Fabčič, ki je oče dveh zdravih deklic. "Že zdavnaj pa bi lahko tudi rekel, da sem invalid, da ne bom delal ničesar in bi se smilil samemu sebi," je dejal. Priznava pa, da bi lahko pristal na invalidskem vozičku, če ne bi bil tako aktiven.

Ministrica v poslanici ponovila zavezanost Konvenciji o pravicah invalidov

Evropska unija je tako kot Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki določa, da države pogodbenice te konvencije priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej, je v poslanci navedla ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. 

Za uresničevanje teh pravic pa je po navedbah Kopač Mrakove potrebna priprava dobrih pravnih aktov, "ki bodo invalidom zagotavljali in omogočali polno participiranje v družbi in njihovo osebno ostvarjane".

Ministrstvo je letos sprejelo dodatne ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, in sicer sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami, sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom in možnost pridobitve psa pomočnika za težko oziroma najtežje gibalno ovirane invalide, kar bo novost v letu 2018.

Kot je še izpostavila ministrica, je DZ letos sprejel sistemski zakon o osebni asistenci, ki določa pravico invalidov do osebne asistence in način uveljavljanja pravice do osebne asistence z namenom omogočati invalidom večjo osebno samostojnost in vključenost v družbo.

Ministrstvo gre po poti uresničevanja in implementacije konvencije, zato se je na pobudo Evropske komisije kot najuspešnejše prijavilo na evropski projekt Evropska kartica ugodnosti za invalide in kot prvo projekt zaključilo. "S tem smo ponovno dokazali, da smo lahko vzgled in da s svojimi dobrimi praksami lahko tudi mi veliko prispevamo k uresničevanju invalidske politike v EU," je Kopač Mrakova poudarila v poslanici.

Fakulteta za varnostne vede s sedežem v Ljubljani, Agencija za varnost prometa in Mestna občina Ljubljana ob mednarodnem dnevu nadaljujejo kampanjo Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide. Mariborski policisti so tako danes poostrili nadzor nad kršitvami nepravilnega parkiranja na prostorih za invalide.

Založba Beletrina je spomnila, da je izdala publikacijo o premagovanju ovir v komunikaciji. V DZ pa je na ogled fotografska razstava Ljubezen do drugačnosti, ki sta jo pripravila Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik in Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj.