Nov medijski zakon bi drastično zmanjšal financiranje RTV Slovenija

Sredi poletja, z le nekaj dnevi javne razprave, se je aktualna vlada lotila reforme celotnega medijskega prostora. Spreminjali bi tri ključne zakone – medijskega, o RTV in STA. 

RTV-ju bi vzeli pet odstotkov sredstev, ki jih zberejo s prispevkom. Večino tega bi razdelili drugim, nekaj pa bi šlo Slovenski tiskovni agenciji. Njihove oddajnike in zveze pa bi prenesli na novo državno družbo. 

Gre za 13 milijonov manj, če prištejemo še sedem milijonov, ki jih RTV-ju že zdaj zmanjka za normalno delovanje, lahko govorimo o koncu RTV-ja, je jasen generalni direktor. "20 milijonov pomeni vsa sredstva, ki jih recimo namenimo za radio. Se pravi, ugasnemo Radio Slovenija ali pa ugasnemo oba regionalna centra. To za nas pomeni, da takšne RTV, kot jo poznamo, zdaj ni več. Bližamo se Cipru, Malti in podobno," pravi Igor Kadunc. 

Še posebno kritična v prvih odzivih je stroka. Marko Milosavljevič, strokovnjak za novinarstvo, izpostavi ustanavljanje sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije. Vanj bi prispevke plačevali operaterji – A1, Telemach, T2 in Telekom. Za vsakega naročnika tri evre in pol. Skupaj bi se tako zbralo kar 25 milijonov, o delitvi katerih bi odločal kar kulturni minister. Hočeš nočeš bo ta denar na koncu plačal gledalec z višjo položnico, vnaprej opozarja Milosavljević.

"Pri čemer ni nikjer natančno opredeljeno, kdo bo ta denar dobil, v kakšnih deležih bo ta denar dobil in tudi kakšen bo postopek delovanja. Hipotetično bi lahko minister za kulturo od teh 25 milijonov, 24 milijonov dodelil prijateljski TV postaji, en milijon pa nekomu, ki se dejansko ukvarja s filmom in televizijo," pravi Milosavljević. 

Ostro se je odzvalo tudi uredništvo STA. Če so do zdaj nadzornike imenovali v parlamentu, jih bi po novem kar vlada. Da s tem želijo uveljaviti politični interes na področju, kjer ti nimajo kaj iskati, so zapisali. Zelo ostri so tudi v Društvu novinarjev Slovenije. 

Da zakoni niso niti koalicijsko usklajeni, pa je jasno iz izjav poslancev. Prav koalicija bo tista, ki bo lahko ustavila oziroma spremenila, kot pravijo strokovnjaki, bliskovite in drastične posege na škodo medijev. 

DeSUS za podaljšanje roka za javno razpravo 

Poslanska skupina koalicijske DeSUS je na ministrstvo za kulturo posredovala apel za podaljšanje roka za javno razpravo o vseh predlogih sprememb medijske zakonodaje, so sporočili na Twitterju.

Ob tem so zapisali, da glede na vsebinsko obsežne in izjemno pomembne novosti, ki bi oziroma bodo vplivale na celoten medijski sektor, ministru za kulturo predlagajo, da javno razpravo vseh predlogov zakonov podaljša na najdaljši možni rok, "in s tem omogoči javnosti, da aktivno sodeluje v procesu priprave predpisov in da se omogoči primerno proučitev in podaje predlogov, mnenj in pripomb".