Temperatura morja se je danes povzpela nad 28 stopinj. Na merilnem mestu za valobranom koprske marine, kjer meritve opravljajo vsako jutro, so izmerili 28,6 stopinje Celzija. S plaž pa poročajo o večji količini morske trave kot navadno. Trava, gre za kolenčasto cimodocejo, je kopalcem popolnoma nenevarna, so pojasnili na morski biološki postaji.

Kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) je najbolj razširjena cvetnica v slovenskem morju in edina morska cvetnica v Jadranu, ki ji pozimi odpadejo listi. Tvori obsežne travnike na peščeno-muljastem dnu, v slovenskem morju v globini med enim in osmimi metri, izjemoma na 12 metrih globine.

Vzorčenja, ki so jih opravili konec junija na travnikih cimodoceje, kažejo na dobro stanje travnikov. Da bi bilo odmrlih listov več ali manj, ne morejo na morski biološki postaji ne potrditi ali zanikati, ker se z odmrlimi listi ne ukvarjajo. "Dejstvo pa je, da je v tem trenutku cimodoceja na višku svoje rasti. Listi lahko odpadejo zaradi valovanja, vetrov, morda tudi visoke temperature vode," so pojasnili.

Vročina ne pojenja

Temperatura morja je tako že skoraj previsoka za osvežilni skok, a sonce in vročina nas še ne bosta tako kmalu zapustila. Obojega imamo v teh dneh v izobilju in po napovedih vremenoslovcev se bo vročina nadaljevala še vse do sobote. Danes bo še naprej sončno in zelo vroče. Popoldne in zvečer so predvsem v severni in vzhodni Sloveniji možne posamezne močne nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 30 do 36 stopinj Celzija. Tudi jutri bo podobno vreme, sončno, vroče in soparno, vendar bo možnost popoldanskih neviht majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 23, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj Celzija.

Ohladitev se nam obeta šele v nedeljo. V večjem delu države bo v nedeljo in ponedeljek pod 30 stopinj Celzija, a se bo vročina v prihodnjem tednu znova vrnila. A na Arsu pravijo, da ne bo tako huda, kot je ta teden. Ob fronti med soboto in nedeljo se bo povečala verjetnost za točo. Od sobote zvečer do nedelje dopoldne bo namreč najbolj nestanovitno ozračje. Toča sicer ponoči bolj poredko pada, lahko pa pride tudi do tega.

Vroče pa ni le nam, ampak tudi domačim živalim, zato poskrbite, da bodo imele na razpolago vedno svežo vodo in senčen prostor.

Več o vremenu ...

Neznosno tudi v ljubljanskem kliničnem centru

Vročino težko prenašajo zlasti starejši, otroci in bolniki. V ljubljanskem kliničnem centru večina prostorov ni klimatiziranih, zato so tam razmere zelo težke. Razmere si je ogledala ekipa oddaje 24UR, ki je v nekaterih sobah namerila kar 30 stopinj Celzija. Bolniki si pomagajo tako, da imajo čez dan zaprta okna in spuščene rolete, ponoči pa okna odprejo in dvignejo rolete. Za kratek čas se ohladijo s tušem. Nekateri se pritožujejo, da zaradi tako vročih prostorov ne spijo niti ponoči, ko se temperature vsaj nekoliko spustijo. Vroče pa je tudi v slovenskih zaporih.

Prebivalcem Frankolovega in okolice opozorilo zaradi pomanjkanja vode

Zaradi suše pa Podjetje Vodovod-kanalizacija prebivalcem naselij Lipa pri Frankolovem, Dol pod Gojko, Beli potok, Lindek, Rakova steza, Zabukovje, Stražica, Straža pri Novi Cerkvi, Straža pri Dolu, Novake in Trnovlje pri Socki poziva, da omejijo uporabo opitne vode za zalivanje rastlin, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov.

Naselja so s pitno vodo oskrbovana iz zajetja Kapelca na Lipi pri Frankolovem. Omejitev uporabe pitne vode je nujno potrebna, ker se je zaradi suše močno zmanjšala izdatnost vodnega vira Kapelca in glede na predvidene vremenske razmere ni pričakovati padavin in s tem izboljšanja izdatnosti vodnega vira. Če se poraba pitne vode ne bo zmanjšala, lahko občasno pride pri posameznih uporabnikih do popolnega pomanjkanja vode, še opozarjajo.

Prepovedano kurjenje v naravnem okolju

Na upravi RS za zaščito in reševanje so danes razglasili požarno ogroženost. Kot so povedali za 24ur.com, velja za zahodni del, Primorsko, Postojnsko in del Goriške. ''Tam je zdaj najhuje. V notranjosti so sicer indeksi zelo visoki, vendar vegetacija ni v takem stanju, da bi gorelo. Na zahodnem delu pa pride zaradi vetrov do izsušenosti in je zato večja možnost požara,'' so povedali.

Od danes je tako v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Veliko požarno ogroženost naravnega okolja so razglasili na območju občin Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Bovec, Tolmin in Kobarid.

Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija bodo v času, ko je razglašena požarna ogroženost naravnega okolja, izvajale poostren nadzor.

Požara ne gasijo več

Požar na območju Rombona na Bovškem, ki ga je v torek zanetila strela, se je nekoliko umiril, je za 24ur.com povedal regijski poveljnik Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač. ''Ponoči se je precej polegel, ker so bile temperature nizke, zdaj, ko se je razgrelo, pa bo najbrž spet vzplamtel.''

Kot je znano, so se včeraj dogovorili, da bodo požar, dokler ne bo ogrožal objektov ali gozda, prenehali gasiti. Kosmač je povedal, da je za njihovo odločitev več razlogov, vsekakor pa ne ekonomski, kot namigujejo nekateri. Eden izmed razlogov je tudi ta, da so včeraj zvečer na območju požara slišali dve detonaciji. Območje je namreč polno neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne.

Kot drugi razlog je Kosmač poudaril dejstvo, da je teren izredno težko prehoden in ''ni nobene poti za umik, če bi prišlo do večjega izbruha ognja''. Pet gasilcev, ki so včeraj gasili požar, je do požarišča potrebovalo dve uri od mesta, kjer jih je pustil helikopter, je pojasnil Kosmač in dodal, da gori predvsem okoli meter debela plast humusa, ki tli in ga je težko pogasiti.

Včeraj so požar pomagali gasiti tudi vojaški helikopterji, vendar tudi to ni bilo uspešno. Kosmač je pojasnil, da gre za zelo strm teren, zato se pri gašenju s helikopterjem voda kar odbija, učinek pa je zelo majhen. Če pa se bo požar v prihodnjih dneh razširil, potem bo vojska s svojimi helikopterji spet priskočila na pomoč. To je nudila že včeraj, in sicer je prvi helikopter na območje požara poletel že zjutraj, popoldne pa sta pomagala požar gasiti dva helikopterja. Kot je za 24ur.com povedal predstavnik Slovenske vojske Simon Korez, stane ura poleta v takšne namene 1500 evrov, tako da je vojaška pomoč pri gašenju požara samo včeraj stala 30.000 evrov.