Med vlado in Jankovićem je spet počilo

Današnjega sestanka o prihodnosti Botaničnega vrta Ljubljana, ki je že vsaj 12 let v finančnih težavah, naj bi se udeležili ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, minister za kulturo Vasko Simoniti, ljubljanski župan Zoran Janković in rektorica Univerze v Ljubljani (UL) Andreja Kocijančič. Sicer je bil sestanek sklican na pobudo vlade. Jankovič je povedal, da se mu sestanek ne zdi potreben, ker se ga kljub temu, da je bil sklican na pobudo vlade, Simoniti in Kucler Dolinarjeva nista udeležila. Udeležil pa se ga je višji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Anton Rous. "Rous je govoril na svoj poseben način, jaz pa tega nisem pripravljen poslušati,“ je povedal Janković. Ostali, ki so se sestanka udeležili, so menili, da je prioriteta zaščita botaničnega vrta na nacionalni ravni kot kulturnega spomenika državnega pomena, zaradi česar bi država potem priskrbela sredstva za financiranje.

Janković predlaga soustanoviteljstvo botaničnega vrta

Kot je povedal župan MOL, so se v sredo sestali s predstavniki UL in pripravili dolgoročne rešitve. Po njegovem predlogu bi problem lahko rešili tako, da bi država, MOL in UL postali soustanovitelji vrta. Pri tem bi imela MOL in država vsak po 40-odstotni delež, UL pa 20-odstotnega. Realizacijo tega dogovora pa Janković, kot je povedal, pogojuje s brezplačnim prenosom lastništva ceste, ki vodi do vhoda v kopališče Kolezija, ter prostora pred Arhivom RS na MOL. MOL je do sedaj prispevala sredstva na podlagi dokumenta, ki ga je podpisal sedanji podžupan Aleš Čerin še kot sekretar vlade leta 1992. Vendar za takšno financiranje ni zakonske osnove, zatrjuje župan.

Na sestanku ostali predstavniki vlade, rektorica in uprava vrta

Rous je po sestanku povedal, da je kljub Jankovićevemu odhodu s sestankom zadovoljen. Po njegovem je župan odšel, ker ni zdržal očitkov. Rous je ob tem tudi povedal, da je MOL februarja letos prekinila financiranje vrta, česar pa država ni storila. Meni tudi, da če so vsi dosedanji župani v preteklosti lahko financirali in obiskovali vrt, bi to lahko počel tudi Janković, ne pa "da tako mešetarsko postavlja pogoje, dajte nam to, ono, tretjo parcelo, potem pa bomo mi za te reveže dali denar.“ Rous je še povedal, da Jankovićevi pogoji nimajo veze z botaničnim vrtom, ki denar potrebuje sedaj.

Kocijančičeva je po sestanku povedala, da je trojno soustanoviteljstvo le ena izmed rešitev in da je njihov konkretni predlog, da ministrstvo za visoko šolstvo zagotovi sredstva za normalno delovanje vrta, botanični vrt pa ostane del UL.Če bi hoteli izpeljati trojno ustanoviteljstvo, bi bilo treba vrt najprej izločiti iz univerze, ker MOL ne more biti lastnica univerze. To bi bilo po njenem mnenju precej zapleteno. Kocijančičeva pričakuje, da bi se na to temo s Kucler Dolinarjevo sestala še ta teden.

Bistveno je da se vrt zaščiti na nacionalni ravni

Zavod za varstvo kulturne dediščine je pripravil odlok o zavarovanju botaničnega vrta kot kulturnega spomenika državnega pomena, na ministrstvu za kulturo pa so ta odlok že potrdili. Tudi dekan Biotehniške fakultete Janez Hribar, ki se je sestanka udeležil, meni, da je to prioriteta, saj bi potem država lahko zagotovila tudi stabilnost za nadaljnji razvoj vrta. Takšnega mnenja je tudi Kocijančičeva.

Bavcon: Stvari se vlečejo že 12 let

Vodja vrta Jože Bavcon je po sestanku povedal, da "izplena sestanka ni, razen tega, da smo se dogovorili, da se bomo še naprej pogovarjali“. Poudaril je, da je želja vseh, da bi vrt zavarovali na nacionalni ravni. Drugih konkretnih dogovorov pa da ni bilo, saj ministrica za visoko šolstvo Kucler Dolinarjeva, ki sredstva razdeljuje, ni uspela priti na sestanek. "Škoda je, da se o taki zadevi toliko pogovarjamo, v tem času pa rastline propadajo,“ je še dejal Bavcon in dodal, da se ta zgodba vleče že vsaj 12 let.

Tudi Kucler Dolinarjeva je kasneje obiskala Bavcona

Ministrica za visoko šolstvo (MVZT) pa je le našla čas in kasneje obiskala botanični vrt ter se sestala z Bavconom. Kot so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, je ministrica Bavconu zagotovila, da se MVZT zaveda vrednosti in pomena Botaničnega vrta Ljubljana, vendar da so pristojnosti razmejene. Ob tem je dejala, da MVZT izpolnjuje svoje obveznosti do vrta in da je v letošnjem proračunu za investicijo zagotovljenih 549.920 evrov, v letu 2009 pa 313. 480 evrov, kar skupno znaša 863.400 evrov. Ministrica je še povedala, da se bodo vsi, ki so zadolženi za botanični vrt, morali še sestati in se dogovoriti o ureditvi problema financiranja.

200 obletnica botaničnega vrta

Sicer pa je ljubljanski botanični vrt najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Pri njem vsako leto kar 180 univerzitetnih botaničnih vrtov iz tujine naroča semena za gojenje v svojih vrtovih.

Deluje v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in bo leta 2010 praznoval 200. obletnico. Botanični vrt bi letno potreboval med 260.000 in 300.000 evrov za normalno delovanje. V njem je trenutno pet zaposlenih in ena delavka s polovičnim delovnim časom, ki skrbijo za 4500 rastlin. Lastnica zemljišča ob Ižanski cesti na obrobju Ljubljanskega barja, razen manjšega dela, ki je v denacionalizacijskem postopku, je Mestna občina Ljubljana.