Med ukrepi bo tudi pokojninska reforma
Pahor je spet samo nakazal, kakšen naj bi bil tretji paket protikriznih ukrepov. Med drugim je izpostavil pokojninsko reformo, ki bi spodbudila daljšo delovno dobo.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Premier Borut Pahor na prvi konferenci razvojnega dialoga ni želel govoriti o podrobnostih novih ukrepov, nakazal je le usmeritve. Ukrepi se bodo nanašali na trg dela, fiskalno politiko, poslovno okolje, investicijsko politiko in zagotavljanje socialne varnosti.
Pri predstavitvi že sprejetih ukrepov je ponovil oceno, da se je vlada odzvala pravočasno in da je treba sprejete ukrepe čim bolj učinkovito uresničiti. Z novimi kratkoročnimi ukrepi bo vlada še naprej racionalizirala javnofinančne izdatke in tako ublažila povečanje primanjkljaja.
Za boljše poslovno okolje
Med ukrepi za boljše poslovno okolje bo sprememba stečajne zakonodaje, zakonodaje in postopkov pri prostorskem planiranju ter tudi pri varovanju konkurence in delu finančnih nadzornikov.
Ukrepi bodo usmerjeni tudi v dolgoročne in strukturne prilagoditve ekonomskih in socialnih politik. In sicer je napovedal pokojninsko reformo, ki bi spodbudila daljše ostajanje zaposlenih v delovni aktivnosti. Poleg tega nameravajo vzpostaviti mehanizme za spodbuditev mladih v čim prejšnjo redno zaposlitev s skrajšanjem časa študija. Z reformo sistema socialne varnosti bi vlada povečala učinkovitost in transparentnost socialnih transferjev.
Razvoj namerava planirati prek jasnega nabora prioritet in vrednotenja razvojnih politik. Na tej podlagi bo tudi proračun programsko oblikovan.
Z reformo javnega sektorja nameravajo pri poslovanju uvesti menedžerska načela odgovornosti za rezultate, podobno kot to velja za zasebni sektor.
Prestrukturiranje gospodarstva
Načrtovano je znižanje davčne obremenitve dela, izpad pa bi nadomestili z obdavčitvijo dela premoženja, okoljskimi dajatvami, boljšo izterjavo davkov in odkrivanjem davčnih utaj ter zmanjševanjem sive ekonomije.
Vlada želi prav tako tehnološko prestrukturirati gospodarstvo in povečati njegovo konkurenčnost. Prestrukturiranje gospodarstva bo usmerjeno tudi v pripravo za bolj učinkovito rabo energije in manj izpustov toplogrednih plinov. V načrtu so ukrepi za spodbujanje raziskav in razvoja ter investicijske dejavnosti, kar bo zahtevalo bolj usklajene politike in večji prenos znanja iz raziskovalne sfere v gospodarstvo.
Pri izobraževanju bo poudarek na javnem financiranju terciarnega izobraževanja in večjemu zagotavljanju potreb podjetniškega sektorja, pravi Pahor.
Za boljšo perspektivo mladih
Na trgu dela bodo ukrepi za uvajanje prožne varnosti in varnosti zaposlitve pri zaposlenih za določen čas ter za prilagoditev študentskega dela "v smislu iskanja boljše perspektive mladih na trgu dela".
Med infrastrukturnimi ukrepi je Pahor navedel pospešitev vlaganj v železniško infrastrukturo ter energetsko varčne investicije v javnem sektorju.
Podrobnosti premier danes ni želel razkriti, saj da bodo vladne zamisli predmet socialnega dialoga in partnerjev ni želel postaviti pred izbiro "vzemi ali pusti". Prva priložnost za razpravo o ukrepih bo na petkovi seji ekonomsko socialnega sveta.
Povezani članki
Glasuj
pričakovati, da bo vsak imel svoj milijon (ali 100) pa je utopizem, take države ni in jo nikoli ne bo. zato je pač treba stisniti pas, zategniti še za eno luknjo in pomagati ustvariti uspešne in močne posameznike. grenka pilula, škoda samo da je nismo prej konzumirali.
Seveda bi Slovenski delavci tudi podpisali dokumenz da od teh strokovnjako ne potrebujejo ničesar predvsem pa od tiste Kresalke potolčene do podna na volitvah
Res pa je da bi pomrli od lakote Kulturniki, pesniki, ter vsi jezikači družboslovja, posebni pokojninarji, administrativno upokojeni in seveda stavna kategorija zlakanih sodnikov kar bi bilo spet koristno.
Torej iz ppredpostavke ter hipoteze sledi dejstvo, da bolj država skrbi za delavce manj imajo, in če ne bi država skrbela za njih bi imeli vse, potem se nihče ne bi boril za penzijo in zlomka umetniki, pesniki, kulturniki in tudi Romi bi postali normalni ljudje.
No tako za razmislek sm tk je.
09.04.2009, 08:59
polna starost za moškega je 63 let,za žensko pa trenutno zgolj 56 let in 4 mesece,6 let in 8 mesecev manj,svbetovni rekord,povprečna upokojitvena starost ženske 57 let,moškega 61 let,življenska doba moškega 73 let,ženske 81 let,torej povprečno prejemanje penzije ženska 24 let,moški 12 let v povprečju,samo ženska lahko zniža starost za delo pred 18 letom,samo moški je izgubil leto in več v vojski,samo moški ima odbitke,če nima dovolj delovne dobe,povsod v evropi velja enakost spolov pri upokojevanje,na hrvaškem je tako ukazalo celo ustavno sodišče,pri nas pa se od leta 1999 razlika med spoloma še povečuje itd
Tako je. Me veseli, da nisem edini, ki tako razmišlja.
Če niso sposobni opravljati svojega dela naj odstopijo in delo prepustijo nekomu, ki je za to sposoben!!! Bojim pa se, da je zelo malo takih oz. da jih sploh ni.....
kaj pa vsi tisti mladi nezaposleni, ki bodo na zavodu in bo država za njih morala plačevati prispevke?? Teh pa Pahor ni vključil v svoj matematični izračun, ki na koncu ne bo 0 ampak bo - .


















