Denar iz bank v nogavice?

S 1. januarjem letos velja nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je prinesel kar nekaj novosti, tako pozitivnih kot tudi negativnih. Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), prav tako je uvedena enotna vloga. Zakon ureja štiri različne denarne prejemke ter devet različnih denarnih subvencij in znižanih plačil. Zaradi množice na novo vloženih odločb so se centri za socialno delo prva dva meseca letošnjega leta dobesedno utapljali v papirju. Mnoge odločbe so zato zamujale in vlagatelji so nestrpno pričakovali, kaj jim bo novi zakon dobrega prinesel. Kaj bo uredil? Bodo imeli še naprej enak otroški dodatek, bo njihova družina še vedno upravičena do denarne socialne pomoči? Kaj pa njihov dijak? Bo še naprej prejemal štipendijo? Kakšen bo po novi odločbi znesek plačila vrtca?

Na centrih za socialno delo so nam zagotovili, da so najprej reševali tiste vloge prosilcev, ki so zaprosili za denarno socialno pomoč, saj je njihovo preživetje ogroženo. Večino odločb so že vročili, sedaj praviloma odločajo o sproti vloženih odločbah. Nove odločbe pa so marsikoga ujezile. Tisti, ki so računali in izračunali, da se jim prejemki zagotovo ne bodo spremenili, saj se tudi materialni položaj družine v zadnjem letu ni spremenil, so se zmotili. Večina naših bralcev, ki nam je v zadnjih tednih poslala razočarana pisma, je namreč ugotovila, da so se jim denarni prejemki bistveno znižali, nekateri so ostali celo brez njih. Največ kritik pa leti na račun subvencije za znižano plačilo vrtca.

Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so za 24ur.com sporočili, da učinkov nove socialne zakonodaje še ne morejo ovrednotiti. Analiza o izvajanju zakona in učinkih nove socialne zakonodaje bo namreč narejena proti koncu leta. Na vprašanje, zakaj prihaja do takšnih sprememb na novih odločbah, pa odgovarjajo, da je večina primerov, kjer imajo upravičenci manjši obseg pravic kot do sedaj, posledica tega, ker ob vlaganju starih vlog niso navedli vsega premoženja, ki so ga imeli.

Dohodki isti, prejemkov in subvencij manj

Nekateri bralci nas opozarjajo, da morajo vrtcu, kjer imajo vpisanega otroka, za nazaj plačati tudi do 200 evrov poračuna. Mnogi so namreč odločbe za znižano plačilo vrtca dobili šele v začetku aprila. Po novi odločbi jim je bilo določeno višje plačilo vrtca, nekaterim celo za dva razreda. Za januar, februar in marec so morali tako poravnati poračun, ki skupaj z oskrbnino za tekoči mesec predstavlja precejšen izdatek.

In zakaj takšne velike razlike, če pa velika večina naših bralcev opozarja, da se jim dohodki v preteklem letu niso bistveno spremenili? Nov zakon (ZUPJS) pri določanju denarnih prejemkov in subvencij upošteva bistveno več dohodkov in premoženja kot prejšnji zakon. Na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve si lahko preberete celoten seznam.

Poleg plač, honorarjev, pokojnin, bolniških, regresov, denarnih nagrad se med dohodki družine upošteva tudi preživnina, nagrada skrbniku, starševski in otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državne štipendije, invalidski in družinski dodatek, pomoč v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje, ter dividende in vse rente iz življenjskega varčevanja.

Prav tako se upošteva vso nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge ter drugo premično premoženje. A bodite pozorni! Med premoženje se še vedno ne upošteva stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, seveda do vrednosti primernega stanovanja.

Vso premoženje, ki so vam ga v odločbi določili na podlagi 16., 17. in 19. člena ZUPJS, se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Dobro preverite odločbo!

V primeru naše bralke, ki nam je poslala odločbo, je CSD na osnovi zakona izračunal, da ima družina dobrih 28.000 evrov dohodkov iz plač, honorarjev, regresa in bolniških nadomestil. Temu so prišteli še nekaj manj kot 6300 evrov letnega fiktivnega dohodka iz njihovega premoženja, ki so ga ocenili na 184.000 evrov. Obrestovan je bil po obrestni meri 3,41 odstotka.

Problem nastane, ker so v to premoženje vključili stanovanje, ki ga je družina kupila s stanovanjskim kreditom in ga sedaj obnavlja, da bi se lahko vanj čim prej vselili in zapustili najemniško stanovanje. Ker naslova stalnega prebivališča še niso zamenjali vsi člani družine in čeprav so CSD pojasnili, da je to njihovo prvo in edino stanovanje, ki pa ni v stanju vselitve, so to nepremičnino šteli med družinsko premoženje, ki se upošteva. Prav tako so za vrednost stanovanja upoštevali znesek, ki ga je pri popisu nepremičnin določila Geodetska uprava RS (Gurs), čeprav je dejanska vrednost nepremičnine za polovico manjša, kar je razvidno tudi iz podatkov davčne uprave.

Med premoženje družine se upošteva tudi šestinski delež stanovanja, ki ga je partner podedoval po smrti očeta, čeprav v stanovanju z družino ne more živeti, njegov delež pa prav tako ni dovolj velik, da bi to šestino stanovanja oddajal ali z njo kako drugače zaslužil. Kako lahko potem iz tega deleža država določi letni fiktivni dohodek, če pa dohodka ni! So pa stroški, saj je treba nepremičnino vzdrževati.

Med premoženje je center štel tudi sredstva na transakcijskih in varčevalnih računih vseh članov družine ter hranilne vloge. To pa pomeni, da je marsikatera družina dobila nižje otroške dodatke ali ostala brez njih, ker je zadnja leta nekaj malega varčevala za prihodnost svojih otrok in jim mesečno na račun na primer nakazovala 50 evrov. Čemu varčevati za otrokova leta študija, če pa se vsak privarčevan evro obrne proti tebi, se sprašuje naša bralka.

Denar v nogavice, pa po nasvet k finančnemu svetovalcu

Se vračamo v čase, ko bomo denar prisiljeni dvigniti z bančnih računov in ga položiti na račune v tujini ali pa ga stlačiti v nogavico? Nekateri, ki so se še pred vložitvijo vloge dobro pozanimali, kaj nov zakon prinaša, so lahko vsaj za del premoženja poskrbeli, da se ne upošteva v skupno maso. Tako so lahko za obdobje pred vložitvijo vloge dvignili ves denar z bančnih računov. Lahko bi celo prepisali premoženje na nekega drugega družinskega člana ali pa v nepremičnini, ki je najdražja, prijavili stalno prebivališče?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je prinesel nekaj, predvsem birokratskih izboljšav. A kritikam na račun nehumanega in celo nepoštenega določanja vrednosti premoženja ni videti konca. Vlagatelj s povprečnimi dohodki nima denarja za davčnega svetovalca, ki bi mu pomagal iskati najugodnejšo rešitev. Prav ta vlagatelj pa je hkrati tisti, ki je bil finančno najbolj oškodovan z določanjem prejemkov po novem zakonu.

V primeru naše bralke bo tako štiričlanska družina srednjega razreda, ki ima po novem izračunu centra za socialno delo povprečni mesečni dohodek 732 evrov na osebo, kar predstavlja 75,74 odstotka neto povprečne mesečne plače za leto 2010, uvrščena v sedmi dohodkovni razred, kar pomeni, da bo za otrokov vrtec plačala 53 odstotkov cene programa. To pa za drugo starostno skupino znese okoli 179 evrov mesečno. Seveda ima ta družina za stanovanje, ki so ga kupili in ga je center štel med njihovo nepremično premoženje, še dobrih 500 evrov mesečnega kredita, da ne omenimo vseh drugih stroškov, med katerimi je tudi okoli 300 evrov najemnine za stanovanje, v katerem sedaj živijo.