Počivalšek: Nimamo posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt

Odvetnik Franci Matoz in Bojan Požar sta po napovedih danes na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče - Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. Magna Steyer bi morala lokacijo poiskati na obstoječih industrijskih lokacijah.

"Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s t. i. lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan," je pojasnil Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v Požarjevem imenu, ki je lastnik nepremičnine v tej občini.

Po Matozovih besedah v pobudi napadajo tiste člene zakona, ki govorijo o razlastitvi, saj je država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike nepremičnin razlastila, in jim odvzela tudi pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitev pride. Vložili so tudi predlog za začasno zadržanje zakona, in sicer zato, ker so v zakonu predvideni zelo hitri postopki in če bi bili izpeljani, zemljišč ne bi mogli več vrniti, je pojasnil.

Požar je povedal, da se je pobudi pridružil simbolično, saj njegova nepremičnina ni v vplivnem območju. A ga zlasti v luči nedavne nesreče v Kemisu skrbi, ker bo šlo pri Magnini investiciji za lakirnico, ki je "najbolj strupeni del avtomobilske industrije".

Čudno se mu zdi, da se Magna ni odločila za druge, na Štajerskem ponujene industrijske lokacije – ali za Metalno Tam ali Kidričevo. "Maribor 10 kilometrov stran ponuja industrijska zemljišča. Imam vso dokumentacijo, Magna jim ni niti odgovorila. Sem hočejo zato, ker je to za njih ceneje," je povedal Požar.

Matozu se zdita nesprejemljiv koncept posamičnih zakonov in vrstni red, torej najprej zakon in nato sprejemanje občinskega prostorskega načrta. "Sploh ni strokovne ocene primernosti in ustreznosti lokacije ter tega, ali se lahko gradi kje drugje – tu gre za načelo sorazmernosti, saj ne morete graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, če imate na razpolago veliko primernejših industrijskih objektov ali zemljišč," je dodal.

Delovna mesta so po njegovem v javnem interesu, a ima država zanje druge predpise, podpore. "Če bi država pred leti pomagala Pipistrelu, bi imeli sedaj več in boljših delovnih mest," je še menil, medtem ko je Požar kot nesprejemljivo navedel tudi to, da "država multinacionalko vabi s posebnim zakonom in jo postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi podjetniki tudi slovenskimi".

Počivalšek: Upam, da zakon v smislu razlaščanja ne bo potreben 

Na vložitev pobude se je odzval minister Zdravko Počivalšek, ki je izrazil upanje, da ta zakon v smislu razlastitev sploh ne bo potreben. Dogovore z lastniki zemljišč končujejo, prisluhnili so tudi civilni iniciativi, je dejal. "Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni, na koncu smo pristali na to, da se z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč izognemo poseku gozda, nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru," je dejal minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj.

Počivalšek je opisal, da so na koncu dogovorov s tistimi, ki bodo zemljo prodali, glede razlastitev pa da so "čisto na začetku, saj nikogar še nismo razlastili". Po njegovih besedah bodo storili vse, da te sploh ne bodo potrebne, zaključke pričakuje do konca tega meseca. Ob tem je izpostavil še, da država za to investicijo doslej "ni plačala niti enega evra".

DZ je ta zakon potrdil sredi decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

Pri Magninih načrtih gre po Počivalškovih besedah za naložbo "sistemskega pomena, ki bo v prvi fazi prinesla 400 visokotehnoloških in čistih delovnih mest, sam zakon pa govori o 1000 delovnih mestih najmanj in 100 milijonih v 10 letih. Če se v petih letih nič ne naredi, se ta zemljišča prekvalificira nazaj v kmetijska". Če se bo Magna od projekta umaknila, si bomo temu krivi sami, je ocenil.

Ob tem je dejal, da "financerju projekta" vložitve pobude za oceno ustavnosti zakona priporoča, naj več vloži v okolje in v "vse to, za kar se zavzema, ker bodo za njega veljala enaka pravila kot za Magno". Več minister ni želel pojasniti, je pa pred kratkim Požar v tvitu objavil anonimko, v kateri se miniranje projekta Magna pripisuje stranki SDS v navezi s poslovnežem Friderikom Čečkom, enim od lastnikov podjetja ADK v tej občini.

Župan občne Hoče-Slivnica Marko Soršak je ob robu investicijske konference napovedal, da bodo v občini še enkrat preverili mnenje ljudi. "Naredili bomo širšo akcijo, da dobimo mnenje ljudi, kar bo tudi dober signal, kako naprej," je napovedal. Izrazil je upanje, da se postopki ne bodo vlekli predolgo in da Magna ne bo odšla drugam, na Madžarsko ali Hrvaško, kot se je to zgodilo v primeru IBM.

Dodal je, da med tistimi, s katerimi je o investiciji govoril, nihče ni bil proti, nekateri so pa imeli določene pomisleke. "Le Požar se je izrekel proti. In ponujal je denar tistemu, ki se bo podpisal ... je sploh vprašanje, ali je to legalno ali ne," je opisal dogajanje.

Zapletlo bi se lahko tudi pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja

Vlado in investitorje pred realizacijo projekta dodatna fronta čaka tudi glede pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, saj se je v postopek izdaje do predvidenega roka vključilo kar 57 fizičnih oseb, občina Miklavž na Dravskem polju, krajevna skupnost Orehova-Hotinja vas, 12 nevladnih organizacij in eno društvo.

Kot so danes pojasnili na Arsu, je število zahtev razmeroma visoko, čeprav so bili tudi v preteklosti že podobni primeri. Zahteve trenutno še preverjajo, saj so bile nekatere nepopolne in so vlagatelje zaprosili za njihovo dopolnitev. O zahtevah tako za zdaj še ni odločeno, saj se mora o njih najprej opredeliti stranka, šele nato bodo lahko izdali sklepe o priznanju ali nepriznanju statusa stranskega udeleženca.

Na vprašanje, ali tako veliko število oddanih vlog lahko pomeni tudi daljši postopek glede odločanja o soglasju, so pojasnili, da je postopek v takem primeru vsekakor podaljša, saj je treba najprej o teh zahtevah odločiti in v primeru da je komu priznan status stranskega udeleženca tudi sklicati ustno obravnavo.

O tem, ali bi lahko bil postopek vendarle zaključen v mesecu ali dveh, ko je investitor že načrtoval začetek gradnje, pa na Arsu molčijo. Kot pravijo, je to nemogoče napovedati, saj je za to ta trenutek še preveč neznank.