Stavkali bodo tudi zdravniki

Minister za zdravje Dorijan Marušič je na današnji seji vlade kolegom ministrom uradno predstavil problematiko zdravstvenega sistema in njegovega delovanja po 1. septembru, ko zdravniki ne nameravajo več delati preko polnega delovnega časa. "Vlada mi je dala mandat, da nadaljujem dialog," je po seji sporočil Marušič in dejal, da ni dobil mandata za odprtje kolektivne pogodbe. Prvi sestanek naj bi bil v ponedeljek.

Na današnji seji vlade so sklenili, da se nadaljujejo dogovarjanja in da se iščejo razumne rešitve, je sporočil Marušič. Spet je pozval zdravnike, naj premislijo o odločitvi, da 1. septembra umaknejo soglasja. "Ta čas raje iščimo rešitve, ki bodo ohranile stabilnost zdravstvenega sistema." "Treba je iskati rešitve znotraj razpoložljivih sredstev," je dodal Marušič.

Ponovil je, da se bodo skladno z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zaradi katere so zdravniki umaknili soglasja, dodatki za nadurno delo zmanjšali šele 1. januarja 2011. Zato bi bilo po njegovem mnenju ta čas koristneje porabiti za iskanje celovitih rešitev.

Glede odločitve Fidesa, da se pridruži stavki dela javnega sektorja 27. septembra, pa Marušič pravi, da je to njihova legitimna pravica. Po seji vlade je tudi ponovil, da mora rešitev zadostiti skrbi za državljane in njihovo zdravje, integriteti zdravništva in vzdržnosti javnih financ in zdravstvenega sistema.

Odziv Fidesa

Podpredsednik Fidesa Damjan Povh je dejal, v kratkem pričakuje povabilo Marušiča na sestanek, na katerem bo predstavil svoje poglede na rešitve in morebitne smernice. Sindikat sicer stoji na stališču, da "nam vlada vrne tisto, kar nam je bilo odvzeto". Glede 1. septembra pa je po besedah Povha "stvar jasna".

Vsak posamezni zdravnik je po njegovih besedah samostojno podal nesoglasja za delo preko zakonskih omejitev. "Fides je bil tu samo pravna pomoč pri uveljavljanju pravic iz dela, ki jih imajo vsi javni uslužbenci," je pojasnil.

Kuštrin: Politika in zdravstveni menedžment želita zdravnike prisiliti v nadurno delo

Politika in zdravstveni menedžment iščeta "rešitve", kako obstoječe zdravnike še dodatno priviti in jih prisiliti v nadurno delo, ki se mu zdravniki želijo odpovedati, je v odzivu na navedbe predstavnikov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije zapisal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so namreč v sredo napovedali, da bodo na državni zbor naslovili prošnjo za avtentično razlago, kateri zakon – o zdravniški službi ali o delovnih razmerjih – je pomembnejši in na podlagi katerega naj v zdravstvenih zavodih organizirajo delo.

Predsednik Fidesa Kuštrin pa v današnjem sporočilu za javnost poudarja, da je odločitev združenja, da se glede interpretacije dovoljenega števila nadur za zdravnike obrne na državni zbor, "dokončni dokaz o tem, da so neuradne razlage ministrstva za zdravje napačne in da je ministrstvo z njimi prekoračilo pooblastila". Dopis združenja dokazuje, da se zdravnikom ni treba bati zavrniti dela, ki presega 170 nadur letno, kajti delodajalec jih ne sme sankcionirati, meni Kuštrin.

Zakon o delovnih razmerjih jasno določa letno kvoto 170 nadur, ki jih zdravnik še lahko opravi. Kljub temu se združenje obrača na državni zbor po avtentično razlago, v želji, da bi direktorji zdravstvenih zavodov zdravnikom vsak teden naložili 8 dodatnih nadur, brez letne omejitve, torej tudi po 500 dodatnih nadur na letni ravni, opozarja predsednik Fidesa.

Po njegovih navedbah združenje noče razumeti, da delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike. "Ker so zdravniki oddali nesoglasja za dodatno nadurno delo, želijo direktorji zeleno luč politike, da zdravnike v nadurno delo prisilijo," poudarja. Zato Kuštrina skrbi tudi za varnost bolnikov. Te bi namreč zdravili "zdravniki, utrujeni zaradi številnih prisilnih nadur in pod pritiskom zaradi dodatnega dela proti svoji volji".

Ob tem izpostavlja "izsiljevanje in nekooperativnost na vladni strani". Kot pojasnjuje, zdravniki nimajo ne želje ne moči, da bi v neenakem dialogu z vlado poskušali meriti moči. "Enostranski postopki vlade so nas potisnili v položaj, da smo se odrekli prostovoljnemu nadurnemu delu," je zapisal Kuštrin.

Napoveduje, da bodo od 1. septembra opravljali vse redne delovne zakonske obveznosti, enako, kot vsi drugi zaposleni v Sloveniji.

Oglasil se je Sindikat državnih organov Slovenije

Medtem pa Sindikat državnih organov Slovenije vlado oziroma premierja Pahorja sprašuje, kako je možno, da so v zdravstveni zavarovalnici "čudežno“ našli potrebna sredstva v višini približno enajst milijonov evrov. Sindikat omenja tudi, da naj bi bilo odprtje kolektivne pogodbe že dogovorjeno, prav tako uvrstitev novega delovnega mesta "dežurstvo“ v 55. plačni razred. "Če je vse to res, vas pozivamo, da uvrstite na dnevni red seje vlade tudi ugotavljanje odgovornosti vodilnih v ZZZS in ministrstva za zdravje,“ so zapisali.

"Če ste našli sredstva za zaposlene v zdravstvu, zakaj se del sredstev ne najde tudi za druge zaposlene v javnem sektorju,“ se sprašujejo.

Za enakopravno obravnavo z zdravniki

Sindikat delavcev v zdravstveni negi bo vztrajal, da vsi dogovori, ki bi v zvezi s plačilom dežurstev pomenili bonus glede na zakon, veljajo tudi za medicinske sestre, pravi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Tako bo zelo verjetno tudi za vse druge zdravstvene delavce in sodelavce, ki sodelujejo v enakih okoljih in enakih oblikah dela kot zdravniki, dodaja Mlakarjeva.

Mlakarjeva dodaja, da bi nekateri bodočo morebitno situacijo zaradi izpada zdravnikov reševali tako, da bodo določene naloge in vsebine od zdravnikov prevzele medicinske sestre, ki se jih bo zaradi tega vključilo iz dežurstev v turnuse. "Mi vztrajamo, da je reorganizacija sicer nujno potrebna in jo podpiramo, a mora veljati enakovredno za vse poklicne skupine, ki se v nekih delovnih okoljih vključujejo v različne oblike dela," je poudarila.