Odgovorni urednik Dela Janez Markeš poziva Cukjatija, naj se opraviči zaradi Janševih izjav. (Foto: POP TV)

Odgovorni urednik Dela Janez Markeš pričakuje javno opravičilo predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, ker premierja Janeza Janšo v svojem govoru ob ponedeljkovem glasovanju o zaupnici vladi, v katerem je obravnaval medije, ni opozoril na neprimernost besed in ga ni ustavil, kot to sicer stori pri poslancih, ko navajajo neresnične ali žaljive trditve.

V današnjem Delu Markeš še zapiše, da je Janša namesto problematike, ki bi zadevala zaupnico vladi, največ časa namenil obravnavi medijev, med njimi tudi časopisu Delo. Markeš meni, da je Cukjati, kot predsednik najvišjega zakonodajnega telesa države, dopustil, da je premier Janša svoj nagovor izkoristil za politično problematizacijo in ocenjevanje slovenskih medijev, med njimi tudi Dela.

"Dopustili ste, da je urednikom Dela v osrednjem prostoru demokracije na primeru podpredsednika SD Igorja Lukšiča pripisal cenzuro. Kot že nekaj dni poprej na nacionalni TV je premier izrekel trditve, ki so dokazano neresnične,“ zapiše Markeš.

Markeš Cukjatiju očita, da premierja ni opozoril na neprimernost njegov besed. „Janez Janša pa kot predsednik vlade ni vzel dostojanstva samo novinarjem Dela in drugim novinarjem, vzel ga je tudi najvišji instanci slovenske države,“ še piše Markeš.

Markeš pričakuje, da Cukjati v prihodnje ne bo dopustil več podobne zlorabe DZ ter od njega pričakuje javno opravičilo.

Cukjati: Parlament ni bil zlorabljen

Cukjati je v odgovoru ocenil, da državni zbor v razpravi ni bil zlorabljen, zato tudi ne vidi potrebe po opravičilu.

Cukjati ne vidi razloga za opravičilo. (Foto: POP TV)

Cukjati se je na Markešev poziv odzval s sporočilom za javnost, v katerem je pojasnil, da v primeru, ko predsednik vlade DZ predlaga glasovanje o zaupnici vladi, poslovnik ne predvideva razprave poslancev, a se je kolegij predsednika DZ ob soglasju vseh prisotnih vodij poslanskih skupin kljub temu odločil, da tudi poslanskim skupinam dodeli po pet minut časa za obrazložitev njihovih stališč.

"Upoštevajoč tudi obrazložitve glasu je predsednik vlade v razpravi nastopal 2 uri in 17 minut, poslanke in poslanci pa 3 ure in 16 minut," je zapisal. Tako predsednik DZ ocenjuje, da parlament v razpravi ni bil 'zlorabljen' niti s strani premiera niti s strani poslancev, zato tudi ni potrebe po opravičilu.

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da Markeševega pisma zaenkrat ne bodo komentirali.

Zgaga v bran peticiji

V kabinetu predsednika vlade pa so v pisnem sporočilu za javnost poudarili, da niso nikoli trdili, da so bili podpisniki peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji zavedeni. "Pojasnili smo zgolj, da smo prejeli več sporočil, v katerih so nam podpisniki peticije med drugim sporočili, da se končno in javnosti znano besedilo omenjene peticije precej razlikuje od besedila, ki jim je bilo prvotno dano v podpis."

Kot navajajo v kabinetu predsednika vlade, so iz sporočil novinarjev razbrali, da naj bi bila peticija mišljena "le kot podpora tistim kolegom, ki se jim dela cenzura, pri čemer noben stavek, beseda ni dal misliti, da gre za proti-vladno kampanjo". Hajdinjak je za 24ur.com zatrdil, da je bilo domnevno zmanipuliranih novinarjev "kar nekaj", v podrobnem pojasnilu, ki so nam ga poslali z vlade, pa so zapisali, da žal ni znano, koliko je takšnih primerov. "Kakor koli že, tudi če bi se pojavil samo en tak primer, bi bila verodostojnost peticije močno vprašljiva,“ so še dodali.

Avtorja peticije Matej Šurc in Blaž Zgaga (Foto: Dare Čekeliš)

Poklicali smo tudi enega od pobudnikov peticije, novinarja Večera Blaža Zgago. Obtožbe je odločno zavrnil. Po njegovih besedah od 6. septembra, ko so objavili končno verzijo peticije, do danes "ni spremenjena niti črka niti vejica". "Šokiran sem nad navedbami vladnega tiskovnega predstavnika, ki so popolnoma neresnične," je dejal. "To, da so nekateri zavedeni, je neresnično, vsi so imeli možnost prebrati peticijo," je pojasnil in dodal, da je tak argument žaljiv do podpisnikov peticije in do novinarjev na splošno. Ponazoril je s slikovitim primerom. Vsi smo opravilno sposobne osebe. Če bo nekdo podpisal pogodbo o prodaji hiše, ali bo potem rekel, da je ni razumel?

Poudaril je tudi, da se nanj in na soavtorja peticije Mateja Šurca ni obrnil nihče, ki bi dejal, da bi umaknil podpis. Zato pa, kot trdi, pozna več primerov, ko imajo podpisniki probleme v svojih medijih. O podrobnosti ni želel govoriti. Je pa dejal, da sta bila s soavtorjem prijetno presenečena nad velikim odzivom novinarjev. "Odziv je bil super. Pokazal je, da je bila peticija potrebna in da je bil to pravi način. Z množičnostjo so pokazali, da so razmere v medijih res kritične. Tudi ta kampanja (vladna, op. s.) kaže, kako se medije uporablja na načine, ki jim niso namenjeni," je dejal.

Trditev vlade, da so bili novinarji zavedeni, je žaljiva, meni Šurc (Foto: POP TV)

Sicer pa sta Zgaga in Šurc že pred tednom dni zavrnila premierjeve obtožbe, med katerimi je tudi ta, da za peticijo stoji opozicija, že zavrnila. O novinarjih pa pravita: “Podpisali so jo prostovoljno. Novinarji so se imeli možnost seznaniti tudi s tem, da bo peticija poslana na domače in tuje naslove.” Prav tako poudarjata, da ni res, da bi novinarji kjer koli zapisali, da bi predsedovanje Slovenije pomenilo grožnjo ali nevarnost EU.

Tožili ju bodo

RTV Slovenija se je odločila tožiti poslanca SD Dušana Kumra in novinarja Blaža Zgago. S tem se je nacionalna televizija odzvala na četrtkovo Kumrovo izjavo, da je bil urednik radijske oddaje Studio ob sedemnajstih Sandi Frelih "odstavljen na pritisk in grožnjo poslanca SDS Branka Grimsa", in na Zgagovo izjavo, da "so podpisniki peticije na radiu izgubili mesečno stimulacijo".

Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je pisal predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju in predsedniku SD Borutu Pahorju in zavrnil Kumrove navedbe. Po njegovem mnenju so "nesprejemljiv politični pritisk na vodstvo Radia Slovenija in na avtonomijo njegovega odločanja." Zapisal je, da v času njegovega vodenja radia "ne najdete niti enega samega primera cenzure“. V posebnem dopisu Kumru pa je poslanca pozval, naj dokaže svoje trditve. Če mu bo to uspelo, je še zatrdil, je pripravljen takoj odstopiti s položaja.

In zakaj je Frelih "letel“? Vasle je zapisal, da niti v eni točki ni uresničil načrta o prenovi pogovorne oddaje, čeprav je vedel, da je od tega odvisen njegov uredniški položaj. Urednika obtožuje tudi, da je nekorektno pripravil oddajo na temo zakona o šolstvu.

Odstavljeni urednik Frelih je povedal, da ni bil nikoli seznanjen z nikakršnim sklepom o tem, da bi bil njegov uredniški položaj odvisen od načrta prenove oddaje. Po njegovih zagotovilih na sestanku, kjer so razpravljali o prenovi oddaje, niso sprejeli nobenih pisnih sklepov in usmeritev. "Je pa izgovor za zamenjavo dober," je dodal.