Zavetišče za živali v Mariboru so zaradi sanacije izbruha mikrosporije zaprli, je za 24ur.com povedala vodja zavetišča Katja Kokot. ''Takšno stanje smo prevzeli in gremo nujno v sanacijo,'' je dodala. Povedala je še, da med zaprtjem zavetišča ne bodo niti oddajali niti sprejemali živali.
Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen, ki se najpogosteje pojavi pri mačkah, psih in konjih, redkeje pri ovcah, le izjemoma pa tudi pri perutnini. Bolezen je prenosljiva tudi na ljudi, vendar jo je mogoče pozdraviti. Okužba z mikrosporijo je vidna kot sprememba na koži, dlaki in na krempljih. Na spremenjenih mestih se dlaka lomi, štrli ali pa popolnoma odpade. Tudi pri ljudeh se ob okužbi pojavijo spremembe na koži, še posebej so za okužbo dojemljivi otroci in starostniki. Takoj je treba obiskati zdravnika.
Očitne znake mikrosporije trenutno kažeta dva psa
Na spletni strani zavetišča so zapisali, da očitne znake te bolezni trenutno kažeta dva psa, ki sta bila pregledala z Woodovo lučko. ''Zaradi visoke prenosljivosti bolezni med živalmi in z živali na človeka smo se po posvetovanju z Veterinarsko bolnico Maribor, s katero imamo sklenjeno pogodbo o izvajanju veterinarskih storitev, odločili zavetišče začasno zapreti za javnost. Gre za ukrep, ki ščiti živali in obiskovalce zavetišča, posledično pa tudi morebitne lastniške živali obiskovalcev. Na mikrosporijo bomo testirali vse živali, ki so trenutno v zavetišču, o rezultatih in nadaljnjih ukrepih pa vas bomo sproti obveščali,'' so zapisali. Pomoč pri pregledih živali je ponudila tudi ljubljanska Veterinarska fakulteta.
Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje okuženih živali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti živali in zagotoviti in vzdrževati primerne higienske razmere, so sporočili iz zavetišča Maribor. Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno še dva do štiri tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih. Zdravljenje lahko tako traja od enega do treh mesecev.
Petra Hercog, predstavnica za odnose z javnostmi pri mariborskem zavetišču za živali, je pojasnila, da sedaj potekajo pregledi vseh živali, v zavetišču je trenutno 42 psov in 16 mačk. ''Počakati bomo morali na rezultate vseh potrebnih analiz, ki jih bomo predali tudi Veterinarski upravi (Vurs) in pristojni inšpekcijski službi, in potem bomo v dogovoru z njimi nadalje ukrepali,'' je pojasnila Hercogova. Poleg tega trenutno izvajajo tudi vse druge predpisane ukrepe dezinfekcije prostorov ipd.
Na očitke, da je zaprtje zavetišča pretiran ukrep, je Hercogova to vsekakor zanikala, saj s tem želijo preprečiti morebitno širjenje bolezni med živalmi, ali celo okužbe ljudi. ''Poklicali sta nas tudi dve mamici, čigar otroka sta bila v zadnjih tednih v zavetišču. Ker sta opazili spremembe na koži, smo jim priporočili naj obiščejo zdravnika,'' je povedala predstavnica mariborskega zavetišča. Tudi na Vursu so dodali, da gre vsekakor za odgovorno dejanje vodstva zavetišča.
Zakaj so hoteli usmrtiti Sončka, Tigra in Dona?
Pozornost javnosti je v zadnjem času sicer pritegnila zgodba mačk, ki so bile FIV/FeLV pozitivne (mačji aids in mačja levkoza). Še prej je bila javnost presenečena nad izborom mariborskega komunalnega podjetja Snaga za novega koncesionarja v živalskem zavetišču. Posle so prevzeli 15. februarja, za novo vodjo zavetišča so izbrali veterinarko Katjo Kokot. Po informacijah, ki so minuli teden zaokrožile v javnosti, je nova vodja odredila usmrtitev mačk s t. i. mačjim aidsom, temu pa so se uprli prostovoljci, ki so pomagali pri opravilih v azilu na Teznem.
V zadnjem trenutku so mačke rešili, stekla je akcija za urgentno posvojitev teh mačk. Vodstvo je prostovoljcem, da najdejo nove mačje lastnike, dalo čas do četrtka, je za 24ur.com pojasnil Alen Pajić, vodja protestov, ki so sledili potezi novih vodilnih v zavetišču. Pogoj za posvojitev mačkov s tovrstno diagnozo je, da se oddajajo izključno za notranje bivanje in da bo to edini maček v stanovanju, je še dejal Pajić. ''V kolikor se ne bodo našli novi lastniki, bo vodstvo po njihovih besedah ravnalo v skladu za zakonom,'' je dodal.
Mačji aids je nalezljiva, človeškemu aidsu podobna bolezen, ki jo povzroča mačji virus imunske pomanjkljivosti, virus FIV (Feline Immunodeficiency virus). Okužba z virusom je dosmrtna. Bolezen pa nastopi šele, ko virus uniči imunski sistem, mačko takrat lahko napadejo sekundarne, za zdravo mačko povsem nenevarne okužbe. Raziskave kažejo, da kar polovica mačk nikoli ne razvije bolezni. Bolezen se na človeka in na živali druge vrste ne prenaša. Prav tako je lahko z nekaj preventivnimi ukrepi mogoče preprečiti prenašanje med mačkami, ki jo lahko dobijo predvsem med parjenjem ali z ugrizi.
Tudi mačja levkoza je nalezljiva virusna bolezen mačk, povzroča pa jo virus FeLV (Feline Leukemia Virus). Ta prizadene imunski sistem, nekatere organske sisteme in lahko povzroči levkemijo ter limfosarkome (rak z izvorom v limfnem tkivu). Bolezen, ki je zelo nalezljiva, je pogosta, velikokrat pa virus ostane precej časa neaktiven. Prenaša se ob direktnem kontaktu s slino, urinom, mlekom, blatom ali krvjo okužene živali. Najboljša zaščita pred boleznijo, ki ni ozdravljiva, je cepljenje. Lastnikom takšnih živali pa veterinarji svetujejo, naj jo zadržujejo v stanovanju.
Pajić je pojasnil, da mačk s takimi diagnozami pod starim vodstvom niso evtanazirali, kljub temu da želi novo vodstvo prikazati drugačno sliko. Usmrtili so le hudo bolne ali zelo poškodovane živali. Omenjene obolele mačke so bile po njegovih besedah tudi v karanteni, torej fizično ločene od ostalih varovancev v zavetišču, tako da do okužb med mačkami v zavetišču ne bi moglo priti.
Druga stran trdi nasprotno
''Hoteli smo zaščiti druge živali v zavetišču,'' je poudarila Hercogova in dodala, da ''če bi bile te muce izolirane, tako kot pravijo na drugi strani, mi s tem ne bi imeli problemov, vendar te muce so se sprehajale po zavetišču, imele stike z drugimi mačkami, in enostavno bi lahko prišlo do prenosa bolezni.''
''Največja težava v zavetišču je v evidencah, ker te niso popolne,'' je izpostavila Hercogova, poleg tega pa živali niso na primeren način zaščitene, tudi če so v karanteni. Dodala je še, da v mariborskem zavetišču živali ne uspavajo po zakonsko določenih 30 dneh, če ne najdejo novega lastnika. Žival evtanazirajo le v primeru bolezni in poškodb, zaradi katerih bi pes ali maček preveč trpel.
Pajić: Zaprtje je pretiran ukrep
Glede zaprtja zavetišča zaradi mikrosporije je Pajič povedal, da ima podatek, da ima ena mačka to bolezen. Dodal je, da se je ta bolezen tudi v preteklih letih pojavljala in zdravila v zavetišču, vendar zaradi tega zavetišča niso nikoli zaprli. ''Vsekakor gre za pretirano reakcijo vodilnih,'' je dejal Pajič in pojasnil, da so ''prostovoljci in oskrbniki v preteklosti znali poskrbeti za ustrezno zaščito (rokavice, preoblačenje ipd.). Prepričan sem, da bi glede na strokovno usposobljenost morala slednje poznati tudi nova vodja zavetišča''. Vsekakor tudi Pajić upa, da se težava reši čim prej in da se zavetišče tudi čim prej spet odpre.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.