Marjan Turnšek, mariborski nadškof (Foto: Slovenska škofovska konferenca)

Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že dlje časa, dokončno pa je stomilijonske dolgove natanko pred letom dni razkril italijanski časnik L'Espresso. Mariborska nadškofija naj bi bila po poročanju omenjenega časnika zadolžena za 800 milijonov evrov. Časnik se je v članku izpred leta dni skliceval na zaupne dokumente, točneje na poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde.

Kramberger je odšel, prišel je Turnšek

Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.

Nadškofija je sicer v prvem odzivu na poročanje časnika poudarila, da je njihovo pisanje zavajajoče, saj je ta ves dolg povezanih družb pripisal neposredno njim. Po njihovih podatkih je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov. Pred dnevi se je izkazalo, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih drugih nepremičnin.

Adut nadškofije: prodaja telekomunikacijskega podjetja

Dvorec Betnava (Foto: Miamedia)

Dejstvo je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili.

Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar.

Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb. "Za male delničarje stečaj Zvonov pomeni izguba prav vsega, kar imajo, saj so delničarji kot lastniki zadnji v vrsti za izplačilo v primerih stečajev. Če plastično ponazorimo, banke bodo zasegle in pobrale, kar je vrednega, nekaj malega bo morda ostalo še za ostale upnike, ki jih Zvonovi imajo, delničarjem pa verjetno ne bo ostal niti cent," je dejal predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković.