Mariborska nadškofija je potopljena

Mariborski nadškofiji je, kot kažejo finančni podatki, dokončno odzvonilo. Pet transakcijskih računov je namreč zadnjih 40 dni blokiranih. Vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da banke plenijo nadškofijske nepremičnine. Sodišče je odobrilo celo prehodno odredbo za vpis bančne hipoteke na cerkev sv. Alojzija na Glavnem trgu. Ocenjena je na 380.000 evrov.

Jože Murko, član upravnega odbora Združenja ocenjevalcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in ocenjevalec nepremičnin pri Dodomi, pravi, da tudi takšni objekti imajo vrednost in jih je mogoče prodati. "Tujina pozna tako ocenjevanje kot tudi promet. Navsezadnje se lahko raba tem objektom spremeni," je dejal.

S pomočjo podatkov geodetske uprave smo zato seštevali, koliko so nadškofijske nepremičnine vredne. Edina nepremičnina brez hipoteke je ordinariat, vreden slabih 800.000 evrov. Že bližnja teološka fakulteta, vredna šest milijonov evrov, je v izvršbi. Nepremičninski agent pa: prodaja sploh ni nemogoča. "Jaz mislim, da če se pojavi na trgu in če se najde interesent, ki bi za primerno ceno iz tega znal kaj narediti, da se da to prodati," pojasnjuje Branko Potočnik iz INSA nepremičnin, sicer tudi predsednik Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS.

V bližini so tudi škofijski študentski domovi, ocenjeni na tri milijone evrov ter gimnazija in vrtec na Vrbanjski, vredna šest milijonov evrov, samostan Studenice, ovrednoten na 420.000 evrov, in grad Betnava.

Skupni seštevek vseh nepremičnin pokaže ocenjeno vrednost slabih 26 milijonov evrov. A zanje bodo, če jih bodo zdaj prodajali, na dražbi verjetno dobili precej manj. Izračuni pa kažejo, da škof beži pred dolgovi v vrednosti preko 30 milijonov evrov, kar je precej več od premoženja.

Mariborska škofija je tako dokončno potopljena. Upniki, tudi tisti s hipotekami, verjetno nikoli ne bodo poplačani v celoti. Premoženja ni dovolj in še del tega so deloma, kot denimo podjetje Betnava, prenesli na duhovnike brez premoženja. Poznavalci pa zadnja dejanja – ko upniki poskušaj svoj dolgove rešiti z vpisi na premoženje – že primerjajo z zadnjimi dnevi SCT-ja in drugih gradbenih gigantov pred stečajem, ko nihče vodilnim ni več verjel na besedo in so odšli na delo rubežniki, kar je v Mariboru le še vprašanje časa.