Fištravec: Za korupcijo sta vedno potrebna dva

Računsko sodišče je Mestni občini Maribor izreklo negativno mnenje v zadevi javno-zasebnega partnerstva za projekt z radarji med letoma 2010 in 2012, to je v času, ko je bil mariborski župan Franc Kangler. Iz revizijskega poročila je razvidno, da občina ni poslovala v skladu z več predpisi. Zato sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila, izdalo pa je tudi priporočilo za boljše poslovanje občine.

Sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Maribor v delu, ki se nanaša na javno-zasebno partnerstvo za projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v občini za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. novembra 2012.

Predsednik sodišča Igor Šoltes pravi, da gre za še en primer neuspešne prakse javnega naročanja. Prav tako je bil po ugotovitvah sodišča projekt finančno izredno tvegan in negotov. Ob tem je Šoltes spomnil, da je vrednost projekta narasla s slabih pet na slabih 30 milijonov evrov.

V reviziji je sodišče ugotovilo številne nepravilnosti. Pri fazi načrtovanja izvedbe projekta je po ugotovitvah sodišča več nepravilnosti v zvezi z manjkajočimi dokumenti, a pomembnejša težava je po Šoltesovih besedah sama vsebina teh dokumentov. Ključni elementi predmeta javno-zasebnega partnerstva so bili namreč pomanjkljivo opredeljeni, prav tako občina ni jasno opredelila, kaj želi. Pod vprašaj sodišče postavlja tudi strokovno podlago občine za odločitve.

Ni bilo jasno, kako bo zasebni partner poplačan

Kar zadeva faze izvedbe postopka za izbiro zasebnega partnerstva, pa je bil projekt pomanjkljivo obdelan in po Šoltesovem mnenju mogoče celo bliže javnemu naročilu kot javno-zasebnemu partnerstvu. Prav tako ni bilo jasno opredeljeno, kako naj bi bil zasebni partner poplačan in zakaj bi sploh investiral v posodobitev semaforskega sistema v mestu.

Sodišče ima pomisleke tudi glede roka za zbiranje prijav na razpis. Faza načrtovanja je namreč trajala pol leta, rok za razpis, ki je bil poleg tega še objavljen v času dopustov, pa je bil 33 dni. Po oceni sodišča bi v primeru daljšega in primernejšega obdobja razpisa morda bilo prijav na razpis več.

Odločitev, da občina projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo, je vprašljiva, je dejal Šoltes. Pravi razlog za javno-zasebno partnerstvo namreč ni ta, da v proračunu ni sredstev. Kot je pojasnil, gre za to, da javni partner oceni, da je za določene stvari zasebni partner sposobnejši, sam projekt oz. temeljno zasnovo pa mora pripraviti javni partner.

V fazi sklenitve in izvajanja pogodbe pa po ugotovitvah sodišča ni jasno, na kakšni osnovi je bila določena lestvica za delitev prihodkov osem proti 92 odstotkov v korist zasebnega partnerja, prav tako ni jasno, kdaj bi se morala lestvica spremeniti v korist občine.

Sodišče tako od občine zahteva odzivno poročilo, v katerem mora izkazati ukrepe, ki obsegajo ravnanja občine v postopkih za prenehanje pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva, z opredelitvijo finančnih posledic za občino zaradi zavarovanja njenih interesov v postopkih. Ob tem je Šoltes opozoril, da je za ugotovitev ničnosti pogodbe državno pravobranilstvo že vložilo tožbo, zato niso zahtevali tovrstnega ravnanja.

Kangler presenečen, saj pravi, da gre za enak koncept kot pri Stožicah

Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja. Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bilo že nekaj dni pozneje več radarjev po mestu uničenih, sledili pa so množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja.

Za odziv smo prosili tudi Kanglerja, ki je dejal, da je nad poročilom presenečen, saj so mestni občini svetovali pravni strokovnjaki, ki so delali koncept javno-zasebnega partnerstva pri gradnji športnega parka v ljubljanskih Stožicah. Gre za popolnoma enak koncept, zatrjuje nekdanji župan. Sam koncept pa je po njegovem mnenju zgrešen in bi morala na to opozoriti stroka, je prepričan.

Še bolj pa ga preseneča to, da je pogodba z Iskro Sistemi več kot "180 dni ležala na ministrstvu za javne finance in nihče ni odreagiral in nas na kar koli v zvezi s tem opozoril". "Opozarjati so začeli šele, ko je opozicija v državnem zboru zahtevala pregled te pogodbe," je zaključil svoj odziv Kangler.

Fištravca za razliko od Kanglerja ugotovitve ne presenečajo

Mariborski župan Andrej Fištravec je dejal, da je zdaj vendarle postalo jasno, da je bila pogodba z zasebnim partnerjem Iskro Sistemi narejena izrazito na škodo občine. Ob tem je spomnil, da so v zvezi z zadevo radarji že nekaj dni pri njih preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). "Ta zbira materialne in digitalne dokaze v povezavi s to zadevo in upravičeno je pričakovati, da bodo sledile sistemske sankcije," je povedal Fištravec.

Dodal je še, da nova mestna oblast v odzivnem poročilu, ki ga zahteva računsko sodišče, zagotovo ne bo branila pozicije mestne uprave iz časa pred 17. marcem, ko so bile izpeljane nadomestne volitve.

Na vprašanje, kaj današnje revizijsko poročilo pomeni za postopke v zvezi z Iskro Sistemi, pa je Fištravec odvrnil, da sta za korupcijo vedno potrebna dva.