Referenduma o pokrajinah se je udeležilo le 10,94 odstotkov volivcev, kar pa Janše ni zmotilo. (Foto: Dare Čekeliš)

Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) je glasovalo le 185.239 od 1.692.559 volilnih upravičencev, kar je borih 10,94 odstotkov. Volivci so se v 11 referendumskih območjih izrekli za pokrajino, le v Osrednjeslovenski in Južnoprimorski so glasovali proti. DVK bo uradne rezultate predvidoma ugotovila 8. julija.

Zakon pripravljen v naslednjih dneh

Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je napovedal pripravo ustreznega predloga zakona o ustanovitvi pokrajin na podlagi rezultatov nedeljskega referenduma.

Zakon bo po njegovih besedah pripravljen v naslednjih dneh, točnejšega odgovora kdaj, pa minister še ni mogel dati.

Žagar je o izidih nedeljskega referenduma dejal, da jih razumejo kot podporo predlogu, saj je ta praktično v vseh območjih dobil podporo. Po ministrovih besedah je to logično, saj je bil pokrajinski zemljevid predmet dolge razprave.

Osnovni namen ustanavljanja pokrajin je pospešiti razvoj in v tistih okoljih, kjer čutijo največje razvojne probleme, je bila podpora najvišja, je v današnji izjavi za javnost ugotavljal minister.

V predlagani Osrednjeslovenski in Južnoprimorski pokrajini (Obalno-kraški), kjer je večina glasovala proti, po ministrovih besedah rezultati niso nepričakovani, saj so bila že v državnem zboru predlagana dopolnila vprašanja ravno v teh delih.

Delitev na dva dela

Za osrednji del Slovenije, kjer je bila predlagana velika Osrednjeslovenska pokrajina, bo še potrebno poiskati ustrezno rešitev, a minister že napoveduje delitev na dva dela, severni in južni. Vlada naj bi torej namesto 13. pokrajin, o katerih so volivci odločali včeraj, v DZ poslala predlog 14. pokrajin. Za Primorsko je najbolj verjetno, da bo ostala rešitev, kot je bila predlagana, in ni pričakovati, da bi predlagali enotno Primorsko.

Volilno udeležbo, ki je bila najnižja na kakšnem referendumu doslej, Žagar komentira z besedami, da "smo demokratična država". Tisti, ki se niso odločili, da bi odšli na volišča, so pač prepustili odločitev drugim, ki so odšli. Ne glede na to pa je po njegovem vzorec tako velik, da daje zelo jasen signal kar zadeva ustanovitev pokrajin.

Janša: Spoštovali bomo rezultate referenduma

Premier Janez Janša je bil posebej vesel izida v Ljubljani, saj je večina volivcev podprla predlog, da glavno mesto pridobi status pokrajine. Poudaril je, da bo vlada pri pripravi novega zemljevida v celoti spoštovala rezultate referenduma, enako pa pričakuje tudi od državnega zbora. Janša je prepričan, da je vlada sposobna pripraviti posodobljen predlog v nekaj dneh in ga poslati v parlamentarno proceduro.

Janša je poudaril, da bo vlada spoštovala rezultate referenduma. (Foto: POP TV)

Janšo sicer nizka volilna udeležba ni zmotila in ne dvomi v legitimnost referenduma. Dodal je še, da je sklicevanje na udeležbo in grajenje političnih argumentov na podlagi udeležbe nenavadno.

V enem od odzivu po referendumu je Janša legitimnost referenduma o pokrajinah primerjal z legitimnostjo referenduma o Lizbonski pogodbi. Menil je namreč, da referendumu legitimnosti ne moremo oporekati, saj bi to pomenilo, da tudi irski referendum ni legitimen, saj je le odstotek evropskega prebivalstva zavrnil Lizbonsko pogodbo. Izpostavil je tudi, da slovenska ustava ne določa kvoruma, ki bi določal, koliko volivcev mora priti na referendum, da je ta veljaven. Kot je dejal, smo tako vnaprej vedeli, da na referendumu odločajo tisti, ki nanj pridejo.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je neudeležbi volivcev dal večji pomen in menil, da je predsednik vlade vrgel stran štiri milijone evrov. "Ponovno je naredil škodo državi, ko se je nekaj trmasto odločil, da bo preverjal tisto, kar ni potrebno,“ je dodal Janković.

Kresalova meni, da je nizka udeležba dovolj zgovorna. (Foto: Dare Čekeliš)

Kresalova: 90 odstotkov ljudi se je izreklo za nezaupnico vladi

Predsednica LDS Katarina Kresal je opozorila na izjave koalicijskih politikov, da je treba voljo ljudstva, izraženo na referendumu, upoštevati. Sama se s tem strinja, a opozarja, "da nobena pametna oblast in noben pameten parlament ne more mimo tega, da je 90 odstotkov ljudi obmolčalo, ostalo doma in ni reklo nič." Ti volivci so se po njenem mnenju zelo jasno izrekli, in sicer za nezaupnico tej vladi. "Volivci so vladi z nizko volilno udeležbo jasno dali vedeti, naj jih vprašajo kaj bolj pametnega,“ je dejala Kresalova.

Predsednik SD Borut Pahor je pozval predsednika vlade, naj uvajanje pokrajin prepusti prihodnji vladi. Če bo vlada vztrajala in vložila pokrajinsko zakonodajo, bo po Pahorjevem mnenju to njena druga napaka po odločitvi za posvetovalni referendum ob izteku mandata, so sporočili iz SD.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je nizko volilno udeležbo pripisal tudi lepemu vremenu, vseeno pa menil, da je referendum legitimen.

Po besedah predsednika SLS Bojana Šrota je očitno, da so se ljudje odločili za pokrajine. Menil je, da tisti, ki na volitve ali referendum ne gredo, prepustijo odločitev tistim, ki se jih udeležijo. Šrot je bil sicer nad nizko udeležbo na referendumu razočaran. Prav tako pa je bil razočaran nad tem, da so nekateri vnaprej pozivali k bojkotu referenduma, ki je po njegovo vendarle izraz demokracije.

Stranke, ki so predlagale referendum o pokrajinah, so z njegovim izidom oziroma nizko volilno udeležbo doživele svojevrstno nezaupnico, meni predsednik Zaresa Gregor Golobič. "Njihove napovedi za nadaljnje korake pa kažejo, da tega sporočila niso razumele, in bo treba to sporočilo ponovno izreči 21. septembra," še poudarja.

Predsednik Lipe in poslanec Sašo Peče pa je dejal, da bi moral biti naslednji korak po referendumu "zamrznitev" vseh aktivnosti glede pokrajin do nastopa nove vlade in predvsem do sklica novega DZ po volitvah. Volilna udeležba na nedeljskem posvetovalnem referendumu o uvedbi pokrajin je bila po njegovi oceni "sramotno nizka".

Med tistimi, ki se referenduma niso udeležili, je bil tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je dejal, da je rezultat "klofuta organizatorjem referenduma“.

Referendum kot povod za odstop

Ljubljanski župan Janković je sicer po referendumu o pokrajinah pozval premierja, naj s 1. julijem, po koncu slovenskega predsedovanja EU, odstopi in do volitev vodi tehnično vlado, saj je po njegovih besedah Janša naredil škodo državi.

Na ta poziv je Janša dejal, da je Jankovića srečal, ko so polagali temeljni kamen za pravoslavni pastoralni center v Ljubljani. "Očitno je bil tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari," je dejal. Po njegovem je sicer takšen poziv brezpredmeten, saj so za jesen razpisane volitve. Bajuk pa je Jankovića pozval, naj premisli, kaj pomeni to, da nekdo v demokratični družbi poziva k bojkotu. "On sam mora premisliti, ali je za demokratično družbo ali ne," je dejal.