Slovenija

Lomljivi kolki: dva pacienta zahtevata odškodnino

Celje/Maribor/Ljubljana, 25. 07. 2016 11.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Deset let so v celjski bolnišnici vstavljali 'krhke' kolke, pacientov s takimi kolki pa je okoli 600. Dva pacienta, katerima sta se endoprotezi zlomili med navadno hojo oziroma hojo po stopnicah, zahtevata odškodnino, ostali pa o možnosti zloma sploh ne vedo, piše Delo.

Pacientoma, ki so jima leta 2012 in 2014 v SB Celje vstavili posebni kolčni endoprotezi ameriškega proizvajalca Wright Medical Tehnology, sta se ti pri običajni hoji oziroma hoji po stopnicah, zlomili, piše današnje Delo. Pacienta zdaj zahtevata odškodnino, so pa zlome zabeležili pri vsaj petnajstih pacientih. Omenjene sporne vsadke naj bi po pisanju omenjenega časnika vstavljali tudi na Ptuju in v Valdoltri.

Delo piše, da naj bi v celjski bolnišnici za pomanjkljivosti vgrajenih vsadkov vedeli že v začetku leta 2015, ko se je zlomil vsadek pri nekem drugem pacientu in takrat naj bi bolnišica o tem obvestila proizvajalca, prav tako pa naj bi nehala vgrajevati te proteze. Ostalih pacientov, ki so jim vstavili sporne vsadke pa naj bolnišnica o možnosti zloma ne bi obvestila.

(Fotografija je simbolična.)
(Fotografija je simbolična.) FOTO: Thinkstock

Sporne vsadke so v celjski bolnišnici začeli vstavljati leta 2006, od takrat pa naj bi jih vstavili okoli 600. Vgrajevati so jih nehali februarja lani. ''Z njihovo kakovostjo, karakteristikami in delovanjem smo bili zadovoljni saj število potrebnih revizij oz. ponovnih operacij v primerjavi s kolčnimi protezami drugih proizvajalcev ni odstopalo,'' so za 24ur.com sporočili s celjske bolnišnice.

''Ker je proizvajalec obravnavanih kolčnih protez v času veljavnosti zadnjega razpisa zamenjal zlitino, iz katere je vrat kolčne proteze, smo ga opozorili, da bomo ob morebitnem zlomu vratu kolčne proteze iz nove vrste zlitine, pogodbo prekinili. Sprememba uporabljene zlitine je namreč spremenila postopek zamenjave v primeru zloma vratu proteze. Ko smo zabeležili prvi zlom te kolčne proteze, smo prekinili pogodbo za dobavo in proteze nehali vgrajevati,'' so še sporočili.

Omenjene vsadke so vgrajevali tudi v UKC Maribor, kjer na leto vgradijo okoli 400 endoprotez kolka, omenjeno izvedbo pa so uporabili za manj kot desetino pacientov. Do danes so zabeležili sedem zlomov, je za 24ur.com povedal specialist ortoped iz UKC Maribor dr. Samo K. Fokter in dodal, da po lanskem izteku javnega naročila omenjenih protez niso več vgrajevali.

Težave z navedeno izvedno endoproteze bi po Fokterjevem mnenju lahko zaznali že prej, ''v kolikor bi imeli v Sloveniji vspostavljen Nacionalni register endoprotez, kot ga imajo povsod drugod po Evropi in smo ga slovenski ortopedi predstavili MZ že pred desetletjem, vendar finančnih sredstev za vodenje takšnega registra nikoli ni bilo mogoče pridobiti. Zanimivo je, da v hišnem registru endoprotez, ki je vzpostavljen v naši največji ortopedski bolnišnici v Valdoltri, problema z navedeno modularno izvedbo endoprotez niso zaznali, čeprav so tovrstne proteze prav tako uporabljali''.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je prvi primer zloma vsadka obravnavala šele letos februarja, omenjenih vsadkov pa ni v registru medicinskih pripomočkov, saj se tja vpiše le tiste, katerih proizvajalci oziroma pooblaščeni predstavniki proizvajalcev imajo sedež v Sloveniji. Na JAZMP tudi nimajo podatka, katere bolnišnice so jih vstavljale in koliko je bilo primerov zlomov, so pa dobili obvestilo, da je proizvajalec za te endoproteze kot varnostni korektivni ukrep izvedel odpoklic, še piše Delo.

Uporabljali so jih tudi v Valdortri 

Iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra so sporočili, da so kolčne proteze ameriške družbe Wright Medical Technology, tip kolčne proteze Profemur, uporabljali v obdobju od leta 2002 do 2012.

''V Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo od leta 2002 do leta 2015 vgradili 12.435 primarnih kolčnih protez različnih proizvajalcev, od tega 1057 Profemur femoralnih delov proteze. Od vseh 1057 vstavljenih Profemur femoralnih delov proteze smo obravnavali tri lome vratu. Teh protez ne uporabljamo več od septembra 2012 dalje,'' so še navedli. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bublika
02. 10. 2017 09.29
+1
Lahko bi zagotovili vsaj minimalno dosegljivost za informacije po telefonu. Tako da se nečudimo, da nekateri zahtevajo tudi odškodnino. Tudi mi jo bomo. Za vse ure in ure čakanja ob telefonu (ko zvoni in čakaš in na koncu ti reče da niso dosegljivi!!!) . Ojoj.
scipio
25. 07. 2016 17.59
+3
le kako lahko tisti, ki so v bolnišnicah odgovorni za kakovost vgrajenega materiala, pristanejo na substandardno izbiro, ko pripravljajo pogoje razpisov? če bi znali prav napisati pogoje nabave s tehničnimi specifikacijami za takle izdelek, potem se nek bofel, naj bo še tako poceni, ne bi mogel prijaviti in zmagati na razpisu. pika. to je tako kot pri avtih: štiri kolesa-to ima vsak; štiri vrata - to imajo mnogi; štiri cilindre v motorju -tudi, a štiri kroge na havbi, to pa že nima vsak. Če torej veš, kaj ti OOOO pomenijo in če imaš denar, da to plačaš, potem se potrudiš in jih znaš napisat v specifikacije tako da gre razpis skozi kot je treba. Če denarja nimaš, ja to je pa že drugo vprašanje...težko namreč ješ v LJ pri Asu, če nimaš za burek. Nekje vmes med tema dvema smo kot skupnost, ne pozabimo tega, Slovenija ni Brunejski sultanat. Pa še stigma: pri izdelkih te vrste kukr ne sme priti do napak tako kot nastanejo pri kakšnih Toyotah ali Bentleyih, čeprav gre pri obeh, avtomobilih in protezah, za človeški in ne za božji izdelek. A prav je, da tveganje spravimo na minimum, na ničlo ga pač ni mogoče.
tony_abcde@yahoo.com
25. 07. 2016 18.22
+4
iGURT
25. 07. 2016 16.46
+10
Vse za denar za dobiček, pa tudi če ti prodam slabe kolke ki pokajo, važno da sem jaz zaslužil.
Indigo Pingvin
25. 07. 2016 13.44
+17
To je rezultat dveh politik. Prva; najcenejši ponudnik zmaga, kdo bi se ukvarjal s kvaliteto. Druga; NIJZ IN JAZMP so ustanovljeni zato, da so sami sebi namen. Iz zgornjega članka sledi, da če si slovenski proizvajalec medicinskih pripomočkov, te bodo gnali ko psa z zahtevami, če pa si tujec, pa lahko prodajaš kar hočeš. Podobno je s cepivi. A vi mislite, da so testirana, tako kot bi morala biti?? Preberite si blog dr. Mateje Černič, Ideoločki konstrukti o cepljenju, tam na blogu (in v svoji knjigi) je lepo predstavila, skozo kakšna bebava testiranja so šla cepiva, da so dobila dovoljenje za promet v RS. Saj človek ne more verjet!!
ni_mi_vse_eno
25. 07. 2016 13.18
+7
Smo bili zadovoljni, saj število revizij v primerjavi z drugimi ni odstopalo, hkrati so bili pa veliko ceneši. Važen je bil le naš profit.
JanZiska
25. 07. 2016 13.14
+1
Malo denarja malo muzike, povprečni Slovenec (vključno s študenti, dijaki, vzdrževanimi in socialno ogroženimi osebami) vplača mesečno za obvezno zdravstveno varstvo manj kot 50 €/mesec, če računamo še zavarovanje na podlagi začasnih delavnih dovoljenj še precej manj. Kakovostna kolčna endoproteza z operacijo stane 10.000 €, je vendar logično da bodo vgradili takšno ki stane 3.000, v bistvu pa si tudi šrota ne moremo privoščiti, ker je cel sistem v rdečih številkah.
ni_mi_vse_eno
25. 07. 2016 13.28
+7
Le zakaj smo jih začeli vgrajevati leta 2006? Zaradi izboljšanih karakteristik ali zaradi nižje cene. Se je cena obveznega zdravstvenega zavarovanje kaj spustila? Važen je le naš profit, prav zato smo bili z izbranim proizvajalcem zadovoljni, ker število revizij ni odstopalo, naš profit se je pa povečal.
migi
25. 07. 2016 12.12
+22
Plačujemo dodatno zdravstveno zavarovanje (nekaj deset let nazaj ga sploh nismo poznali....pa niso bile čakalne vrste niti takšni posegi,da te glava boli)...zdaj čakamo v vrsti,tudi po leto in pol do dveh let...potem te pa naredijo invalida.......starejšim pa sploh odsvetujejo operacijo......itak boš kmalu cicnil,če ne,ti bomo mi pomagali!!!!Banda!!!!
Foen
25. 07. 2016 12.14
-4
migi
25. 07. 2016 12.22
+13
Foen....tudi na jeziku se ti lahko kaj naredi!!!!!!