Skupščina ljudstva: EU je hlapec špekulantov, ki so nas pahnili v krizo

Okoli 150 delegatov iz skoraj 40 civilnodružbenih skupin se je zbralo na prvi izredni skupščini ljudstva v Cankarjevem domu.

Zbrani so nasprotovali spremembam ustave v zvezi z referendumom in fiskalnim pravilom, saj prve pomenijo, kot je opozorila predsednica skupščine Violeta Tomič, da bomo državljani izgubili pravico do odločanja na referendumih, druge pa, da se je politika uklonila kapitalu, ne volivcem.

Zbrani, večinoma gre za manj znane obraze, ugotavljajo, da je izredna skupščina ljudstva velik dosežek. Kot je poudaril Rok Zavrtanik, se še namreč ni zgodilo, da bi se toliko skupin zbralo okoli iste ideje.

Napovedal je tudi, da to ne bo "solo akcija", ampak se bo delo proti "trenutnemu establishmentu", ki želi ljudi ponižati na raven mladoletnega otroka, ki nima pravice odločanja, lahko pa vplačuje v državni proračun, nadaljevalo.

Živa Vidmar pa je dejala, da civilna družba zahteva "nov DZ, ki bo izvoljen brez volilnih okrajev, z absolutno preferenčnim glasom po sistemu zadrge."

Med bolj znanimi govorniki je bil sicer sindikalist Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je o napovedanih ustavnih spremembah referendumske ureditve in zapisa fiskalnega pravila v ustavo povedal, da prihaja do političnega preračunavanja na račun državljanov. O fiskalnem pravilu je dejal, da je že vlada izračunala, da to terja zelo globoke reze v socialno državo. Po njegovih besedah predvsem opozicija govori, da je to treba storiti, da bi dali pozitivne signale mednarodnim finančnim trgom. "Kakšne signale pa daješ lastnemu ljudstvu? Da ga pač ne rabiš," je povedal.

Fiskalno pravilo v kombinaciji z novo referendumsko zakonodajo po njegovih besedah tlakuje pot temu, da lahko tudi t. i. trojka dela, kar želi. Ob tem je dejal še, da je pri fiskalnem pravilu stranka Pozitivna Slovenija na žalost popustila, saj je še pred nekaj meseci premierka Alenka Bratušek govorila, da vpisu v ustavo nasprotujejo.

Kot je že pred začetkom skupščine povedal predstavnik iniciative 6. maj, je splošno mnenje tudi, da posegov v ustavo ne bi smelo biti, ne da bi o tem svoje mnenje podalo ljudstvo. Dejal je, da so v iniciativi odprti za strokovna mnenja, in dodal, da bi se morale odločitve sprejemati na podlagi teh mnenj. "In ne v zaprtih prostorih oziroma za zaprtimi vrati, kjer so ljudje dejansko tretirani kot nekaj, kar je kolateralna škoda," je poudaril.

Povedal je, da je današnja seja skupščine, na kateri sodelujejo vstajniške skupine in civilna družba, prikaz enotnosti vstajniških gibanj. Dejal je še, da bodo za uspeh šteli, če se bo na podlagi današnjega dogodka aktiviral en državljan več.

Skupščine sta se udeležila tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj in predsednik ZSSS Dušan Semolič. Slednji je tudi dejal, da je krizo povzročil "ovampirjen kapital", in dodal, da iz mednarodnih institucij prihajajo sporočila, kako naprej. "To je pot, ki bo krizo zagotovo poglobila," je pojasnil in dodal, da predstavniki teh institucij vprašajo le, kako je z bankami, ne pa, kako je z ljudmi. Poudaril je, da je pri referendumski zakonodaji potrebna sprememba v smeri, da referendumov ne bi mogli zlorabiti politiki. "To, kar se zdaj ponuja, pomeni konec demokracije," je opozoril.

Glede fiskalnega pravila pa je Semolič povedal, da bo njegova uvedba pomenila pokop za socialno državo.

Govorci sicer govorijo skoraj v en glas: "Smo proti posegom v ustavo po diktatu vrha EU, ki je hlapec finančnih špekulantov, ki so nas vrgli v krizo."

Na skupščini so udeleženci o tem, ali se strinjajo, da poslanci spreminjajo ustavo brez soglasja ljudstva in stroke, tudi glasovali. Oddanih je bilo 298 glasovnic. Od udeležencev se jih 98 odstotkov s takšnim načinom dela poslancev ni strinjalo.