Je Hrvaška v zakon zapisala nekaj, kar ne drži?

Zbor za republiko je v spomenici zapisal, da je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo 25. junija 1991, in začeti nove pogovore. Ocenjujejo, da bi morala slovenska politika nastopiti enotno in zagotoviti ohranitev teritorialnega stika z odprtim morjem.

Predsednik zbora Gregor Virant je za 24UR OB ENIH na POP TV povedal, da morebitna zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu ne bi okrnila ugleda Slovenije v mednarodni javnosti, kot to trdijo zagovorniki arbitraže. Poudaril je, da imamo kar nekaj primerov iz prakse Evropske unije, kot na primer Grčija, ki od Makedonije pred vstopom v Unijo zahteva spremembo imena. ''Mi od Hrvaške zahtevamo samo, kar nam po pravičnosti pripada.''

Meni, da bi se morali pri tako pomembnem vprašanju poenotiti. Po njegovi oceni je bila napaka storjena, ko je predsednik vlade Pahor sklenil sporazum kot svojo solistično akcijo, brez upoštevanja civilne družbe. Naštel je ugledne osebnosti, ki so proti sporazumu. Opozarja, da je narod razklan, politika pa je ljudem predala v odločanje o stvareh, ki jih težko v celoti razumejo. ''Največja katastrofa sporazuma pa je, da nam ne pripada dostop do teritorialnega morja.'' Meni, da je treba arbitražnemu sporazumu reči ''ne'' ter začeti znova in predvsem enotno.

Pahor: Enostranska izjava ni del sporazuma

V Zboru za republiko opozarjajo še, ''da je Hrvaška ob ratifikaciji sporazuma sprejela enostransko izjavo: 'Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.' Enostranske izjave resda nimajo mednarodno pravnega učinka, vendar jasno kažejo, kakšni so bili cilji, nameni in pričakovanja Hrvaške ob podpisu sporazuma.''

Premier Pahor pa odgovarja: ''Ta enostranska izjava ni bila priložena k sporazumu in podpisu sporazuma. To je bistveno. Vse ostalo je irelevantno. O tej enostranski izjavi se švedsko predsedstvo sploh ni izreklo in je tudi irelevantno. Vidim, kaj skuša narediti tisti, ki se s sporazumom ne strinja – vnesti čim več dvomov v to, da je Slovenija izpogajala nekaj, kar je zanjo vitalnega pomena, to pa je stik z mednarodnimi vodami. In to smo izpogajali. Slovenija in Hrvaška sicer 4. novembra ne bi podpisali sporazuma. In tam ni bilo nobene priložene izjave. V procesu ratifikacije pa lahko da izjavo kdor koli."

Teden dni pred podpisom vedeli za izjavo?

Predstavniki Zbora za republiko so danes opozorili, da je Hrvaška omenjeno enostransko izjavo podala še pred podpisom arbitražnega sporazuma, kar naj bi bilo razvidno iz hrvaškega zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Iz njega naj bi bilo tudi razvidno, da sta slovenska in hrvaška stran o tem skupno obvestili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA. To naj bi se zgodilo 27. oktobra, še pred podpisom sporazuma 4. novembra lani v Stockholmu. Na vladi neuradno odgovarjajo, da je s tem Hrvaška v zakon zapisala nekaj, kar sicer ne drži. Pahor je ob tem še povedal, da Švedska kot predsednica svetu Evropske unije te izjave ni komentirala, ZDA pa so ga sprejele brez besed. Ob tem dodaja, da arbitri v primeru arbitraže, te izjave ne bi smeli upoštevati.

MZZ: Ni nobenega dogovora izven arbitražnega sporazuma

Odzvalo se je tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki ostro zavrača vsa namigovanja na kakršen koli dogovor izven besedila arbitražnega sporazuma. "S Hrvaško ni bila usklajena nobena izjava, niti Slovenija ni dala soglasja za kakršno koli izjavo, ki bi se nanašala na vsebino sporazuma. Vse, kar je bilo dogovorjeno, je vključeno v besedilo arbitražnega sporazuma," so zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da se neutemeljene trditve Zbora za republiko najverjetneje nanašajo na neuspeli poskus Hrvaške, da bi še pred podpisom izsilila izjavo, ki bi razvodenela za Slovenijo zelo ugodno dikcijo 3.b člena arbitražnega sporazuma. Pojasnjujejo, da je tudi takratno švedsko predsedstvo sveta Evropske unije zavrnilo možnost kakršnih koli izjav, pri tem pa še opozarjajo, da je Slovenija hrvaško enostransko izjavo jasno zavrnila v 3. členu zakona o ratifikaciji.

Žbogar: Vedno smo iskali rešitve in nismo izsiljevali

Na arbitražni sporazum se je oglasil tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Po njegovem mnenju so ideje, da bi Hrvaško še pred vstopom v Evropsko unijo prisilili v dvostranski sporazum o meji "zelo resna in zelo nevarna opcija. Ne le, da Hrvaška tega ne bi sprejela. Razumljeni ne bi bili niti v mednarodni skupnosti, ker bi zavrnili arbitražni sporazum, pisan Sloveniji na kožo. Slovenija je bila vedno konstruktivna, vedno smo iskali rešitve in nismo bili obremenjeni z izsiljevanjem. Ravno zaradi tega je bila Slovenija vedno drugačna in zato je bila tudi uspešna."

Poudaril je, da nobena država ne bi podpisala sporazuma, če bi jo druga silila z izsiljevanjem. Po njegovem mnenju bi bilo tudi nemogoče, da bi hrvaški sabor takšen sporazum sprejel z dvotretjinsko večino. Dodal je, da so imeli v EU že težave z razumevanjem, zakaj ima Slovenija problem z reševanjem slovensko-hrvaškega spora o meji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Enako nerealna je po njegovem tudi možnost, da bi se vrnili na sporazum Drnovšek-Račan. "Če bi bilo to tako enostavno, potem je škoda, da smo se mu odrekli," je dejal. Sporazum je bil namreč ''pokopan'' v obdobju vlade Janeza Janše, ki zdaj kot alternativo arbitražnemu sporazumu vidi ravno ta sporazum ali pa dvostranski sporazum, do katerega bi prišli še pred odločanjem o vstopu Hrvaške v EU.

Zunanji minister je zavrnil tudi vse ostale glavne argumente, zakaj naj bi bil arbitražni sporazum s Hrvaško slab – od tega, da ne vsebuje načela "zunanje pravičnosti", da bo Slovenija dobila "kar nekakšen stik" z odprtim morjem in da bodo arbitri najprej dosodili mejo, šele nato pa omenjeni stik. Kot je dejal, nasprotniki sporazuma vseskozi spreminjajo argumente in "iščejo umetne razloge", zakaj bi bilo treba sporazum na referendumu 6. junija zavrniti.

Poudaril je, da sta tudi glavna mednarodnopravna svetovalca prejšnje vlade Janeza Janše – Miha Pogačnik in Nataša Šebenik podpirala reševanje vprašanja meje s pravičnostjo znotraj prava in da nad načelom "ex aequo et bono" nista bila navdušena. Poleg tega bi morali arbitri, če bi bilo napisano, da lahko odločajo po načelu "ex aequo et bono", še odločiti, kakšna je vsebina tega načela, medtem ko arbitražni sporazum vsebuje tisto vsebino tega načela, ki ga Slovenija rabi.

"Želijo si orehovo lupinico, ki je lahko piškava, medtem ko mi ponujamo zdrava jedrca." Pojasnil je, da to Sloveniji priznavajo tudi ugledni mednarodni pravniki iz tujine. Pri tem je v podkrepitev prvič uporabil tudi konkretno ime – francoskega profesorja Allaina Pelleta, ki je bil med drugim tudi strokovni sodelavec Badinterjeve (arbitražne) komisije po razpadu Jugoslavije, sicer pa je po navedbah Žbogarja "eden najbolj iskanih pravnikov za arbitraže ta hip".

Glede stika z odprtim morjem je zunanji minister poudaril, da bo arbitražni sporazum Sloveniji omogočil, da ta stik, ki ga pravno sicer ima, vnovič tudi dejansko vzpostavi. Pravno torej stik za Slovenijo ni vprašljiv, vendar pa je zatečeno stanje po sredini Piranskega zaliva, poleg tega pa ta stik mednarodno-pravno ni priznan, dokler ni sporazuma o meji. Zavrnil je trditve, da bo arbitraža vzpostavila kvečjemu "služnostno pot. To – neškodljiv prehod – Slovenija že ima, če pa ga arbitraža ne bo določila, kar je njena naloga, ne bo izpolnila mandata in bomo razsodbo izpodbijali pred Meddržavnim sodiščem.''

SD: Ne zavajajte državljank in državljanov

Na izjave predstavnikov Zbora za republiko in Pavlihe glede enostranske izjave Hrvaške so se odzvali tudi v stranki SD. Zapisali so, da ta ne bo imela nobenega vpliva na razsodbo arbitražnega sodišča, saj gre za enostransko podpisan akt hrvaške strani, ki ni bil priložen podpisu sporazuma o arbitraži. Stranka je predstavnike Zbora za republiko in ostale nasprotnike arbitražnega sporazuma pozvala, "naj ne zavajajo državljank in državljanov z navajanjem nepopolnih oziroma netočnih podatkov, saj s tovrstnim početjem izkrivljajo argumente in dejstva, ki so zapisana v besedilu arbitražnega sporazuma". Kot dodajajo, so opazili, da se nasprotniki sporazuma vse pogosteje poslužujejo netočnih navedb in zavajanja, "očitno z jasnim namenom prikrivanja dejstva, da arbitražni sporazum predstavlja najboljšo možnost in priložnost za pravično in trajno rešitev več kot 19 let trajajočega spora o meji med Slovenijo in Hrvaško".

V DeSUS podpirajo arbitražni sporazum

Po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca v referendumski kampanji ne sodelujejo, ker menijo, da bi morala politika najti enotnost v zvezi z vprašanjem, žal pa je ne najde niti stroka. Glede na to, da je predsednik vlade Borut Pahor prevzel vso odgovornost za pogajanja in podpis arbitražnega sporazuma, naj prevzame tudi osebno odgovornost za rezultat arbitraže oziroma referenduma, pravi Erjavec. "Če bomo imeli prost dostop do odprtega morja, sem jaz tisti, ki mu bo prvi čestital in predlagal, da se mu postavi spomenik. Če pa temu ne bo tako, bo moral prevzeti odgovornost."

V DeSUS sicer arbitražni sporazum s Hrvaško podpirajo, a Erjavec opaža, da imajo ljudje tudi ob razpravah na skupščinah občinskih organizacij stranke težave. "Ljudje ne vedo, kako ravnati, in ne vedo, kateremu Pahorju verjeti, Borisu ali Borutu." Zdi se mu škoda, ker stroka in politika nista uspeli poenotiti stališča.

SLS: Vlada ignorira mnenje Ustavnega sodišča

V SLS Radovana Žerjava medtem opozarjajo, da minister Žbogar še vedno ''ne zna odgovoriti na eksplicitno vprašanje in ključno vprašanje arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško: 'Ali nam torej sporazum zagotovo prinaša teritorialni stik z odprtim morjem?' Ker je minister na to vprašanje odgovoril zgolj z odgovorom: 'Ta sporazum zagotovo prinaša stik z odprtim morjem.' sledi logično sklepanje, da arbitražni sporazum nikakor ne prinaša teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami.'' Menijo, da vlada z arbitražnim sporazumom popolnoma ignorira mnenje Ustavnega sodišča. ''Ustavnopravno izhodišče je, da je ustavnopravno varovana meja med Slovenijo in Hrvaško na morju črta, 'do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja'. Torej – oblast do odprtega morja.''

'Vitalni interes ni stik temveč teritorialni stik z mednarodnimi vodami'

Kasneje se je Žerjav posebej odzval na današnje besede premierja Pahorja. Zapisal je, da premier popolnoma zavaja, kajti "stik", kot ga opredeljuje arbitražni sporazum o meji s Hrvaško, "je lahko kakršenkoli in verjetno zgolj prek hrvaških teritorialnih voda, to pa nikoli in nikdar ni vitalni interes Slovenije". Dodal je, da je temeljni interes Slovenije ohranitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami, kot je to v svojem mnenju nedvoumno povedalo ustavno sodišče, da Slovenija ima neposredni dostop do odprtega morja. "Izpogajanje nečesa, kar je manj, kot imamo, pomeni izgubo obstoječega teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem," še pojasnjuje Žerjav. "Spoštovani premier Borut Pahor, ravno to je največji problem vitalnega pomena, ker ste izpogajali samo stik, ne pa teritorialni stik. Izpogajati nekakšen stik, ki ni teritorialni, je neuspeh", je zaključil.

Na Hrvaškem brez referenduma zaradi neuspešnih pobud

Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je danes v Zagrebu poudaril, da referendumu o arbitražnem sporazumu na Hrvaškem ni nasprotoval nihče. Pojasnil je, da do referenduma ni prišlo predvsem zaradi dejstva, da nobena od referendumskih pobud ni uspela. Po Bebićevih besedah so pogoji za sklic referenduma na Hrvaškem sicer precej zahtevni. Na Hrvaškem mora namreč predlagatelj referenduma v 15 dneh zbrati kar 10 odsotkov podpisov volilnega telesa, hkrati pa je menil, da bi bilo morda treba zopet obravnavati zakone, ki to določajo. S tem je odgovoril enemu izmed članov državljanske pobude Morje je kopno, ki je za sklic referenduma o arbitražnem sporazumu zbrala nekaj več kot 200.000 podpisov, kar pa je manj od polovice potrebnih. Člana pobude je zanimalo, zakaj bo Slovenija lahko odločala na referendumu, Hrvaška pa ne.