Ljudje gremo že od nekdaj s trebuhom za kruhom. ‘Vlagajmo v podeželje in imeli bomo prehransko varnost’

Po ocenah Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo se je število lačnih v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov. "To pomeni, da je lačen vsak deveti Zemljan, in to dve leti po sprejemu nove globalne razvojne agende, v kateri smo se države zavzele za odpravo lakote in ekstremne revščine do leta 2030," so ob svetovnem dnevu hrane poudarili na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Letošnji svetovni dan hrane v ospredje postavlja povezavo s prehransko (ne)varnostjo in migracijami. Samo leta 2015 je svojo domovino zapustilo kar 244 milijonov ljudi, kar je največ po drugi svetovni vojni. Še več, skoraj neverjetnih 763 milijonov, se jih je selilo znotraj svoje države. Glavni razlog za migracije in razseljevanje pa oboroženi konflikti in politična nestabilnost. In prav konflikti so poleg podnebnih sprememb razlogi za lakoto in revščino v svetu, ugotavlja Poročilo o stanju prehranske varnosti za leto 2017.

Številni konflikti se namreč odvijajo na podeželju, uničujejo kmetijstvo ter prepotrebne (naravne) vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oziroma negotovi preskrbi s hrano. Zato večina zapusti svoje domove ter se pridruži številnim migrantom. Problem pa nastane, ko se številni preselijo v predele, države v razvoju, kjer je že tako malo virov. 

Papež: Ne predstavljajmo lakote kot neke neozdravljive bolezni

Da sta glavni gonili lakote in pomanjkanja vojna in podnebne spremembe, je danes opozoril tudi papež Frančišek. "Zato se moramo izogibati temu, da jo predstavljamo kot neozdravljivo bolezen," pravi papež, ki se zavzema za postopno in sistematično razorožitev, saj vidi v tem način za preseganje nasilnih konfliktov. Znova je tudi potožil, kako se države "iz zamere" umikajo iz pariškega podnebnega sporazuma, kar je očitno letelo na predsednika ZDA Donalda Trumpa, in posvaril, da se posledice podnebnih sprememb že zdaj kažejo vsakodnevno. 

Rešitev v razvoju podeželja

Da bi zmanjšali lakoto, je glavni cilj Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar bo ustvarilo boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Z razvojem podeželja se namreč ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

S hrano, ki jo vržemo stran, bi lahko dva meseca hranili enega lačnega

In medtem ko po eni strani govorimo o lakoti in revščini, pa v zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, ogromno hrane pristane v smeteh. Kar tretjina je pri nas roma v smeti in za to so najbolj odgovorna gospodinjstva, opozarjajo Ekologi brez meja. Kot poudarjajo, smo ljudje tisti, ki se odločamo, kaj in koliko bomo kupili, kaj bomo jedli in kaj se bo na koncu s to hrano zgodilo. In če en človek na leto kupi za okoli 390 evrov hrane oziroma 2,6 evra na dan, je hkrati na leto zavrže za 163 evrov oziroma približno 73 kilogramov. Povedano drugače – s tem denarjem bi lahko dva meseca hranili lačnega človeka. Tudi zato so Ekologi brez meja v sodelovanju s Snago Ljubljana na dan hrane pripravili protest proti zavrženi hrani in sporočali "Ne meč’mo hrane stran!".