Grobišče v Hudi Jami (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Pri izkopavanjih v Hudi Jami je bilo najdenih nekaj več kot 700 okostij žrtev, po predvidevanjih pa naj bi jih bilo v rovu nekaj tisoč, morda več kot 5000, je ob obletnici odkritja grobišča dejal predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman. Po dosedanjih izkopavanjih gre sklepati, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi tudi ženske. Pobijanje je potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (Knoja), je dejal. Vodja kriminalistične akcije Sprava Pavel Jamnik je dodal, da za zdaj za nobeno od žrtev ne vedo njenega imena in priimka.

Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da gre v primeru Hude Jame za veliko odprto vprašanje, ki ga je treba rešiti, če hočemo biti "spodobna država". Zdajšnja vlada je po njegovem mnenju podobno kot prejšnja izkopavanju naklonjena, in če "bo tako tudi v izvršilni fazi, bomo naredili velik korak naprej". Hude Jame namreč po njegovem mnenju ni več mogoče prikriti: "Prej ali slej bodo vsa grobišča odkrita, saj bodo ljudje vedno poskrbeli za svoje mrtve." Huda Jama pri Laškem je po njegovem mnenju sicer le eno od 594 grobišč, ki jih je treba še urediti, eno večjih med njimi pa je tako imenovani tankovski jarek na Teznem pri Mariboru, kjer število pobitih presega 15.000. Povedal je še, da nameravajo grobišča v letošnjem in naslednjem letu sistematično pregledati.

'V smetišča spremenjena grobišča ne morejo biti preteklost'

Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je razočaran, ker vprašanje prikritih grobišč še vedno ni ustrezno rešeno. 20 let je namreč po njegovem mnenju za vsako normalno državo dovolj časa za ureditev vprašanj. Opozoril je, da so kljub vsej razsežnosti in krutosti pobojev prizadevanja, da se žrtve dostojno pokoplje, še vedno omalovaževana in pospremljena s komentarji, naj prenehamo izkopavati kosti in se ukvarjati s preteklostjo. "A v smetišča spremenjena grobišča ne morejo biti preteklost. So stvarnost, pred katero si vsaka demokratična država ne sme zakrivati oči."

Odkrivanje Barbarinega rova (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Zanj so nesprejemljive poenostavitve, češ da so bile žrtve zagotovo krive, če so bile pobite, in da je šlo za narodne izdajalce, ki so si smrt zaslužili: "Takšne poenostavitve so nesprejemljive predvsem zato, ker o krivdi in grehu ne morejo presojati njihovi morilci. Kriv je tisti, ki mu je bilo sojeno in mu je bila krivda dokazana." Boji se, da bo evidentiranje in odkrivanje prikritih grobišč tudi v Hudi Jami ustavljeno. Vse več je namreč tistih, "ki imajo moč in jim razkrivanje zločina ni v interesu". Sprašuje se, kdo je tisti, ki bo zastavil besedo, da se bodo izkopavanja nadaljevala: "Prišli smo namreč do vrat svoje preteklosti, jih odprli in vstopili, zdaj pa ne moremo ven, da bi povedali, kaj smo videli."