V prestolnici bodo volivci lahko glasovali med osmimi kandidati. Kandidirajo: Vito Rožej (Zares), Jože Drnovšek (Naprej Slovenija), Mojca Kucler Dolinar (NSi in SDS), Matjaž Glavan (SLS), Zoran Janković (Pozitivna Slovenija), Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), Gregor Škerl (Stranka Humana Slovenija) in Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel).
Rezultati javnomnenjskih anket kažejo, da najbolje kaže Jankoviću, ki je mesto vodil tudi pred decembrskimi državnozborskimi volitvami, na katerih je bil izvoljen za poslanca.
Njegovi svetniki v mestnem svetu zasedajo 25 od 45 mest. Ravno to lahko predstavlja težave za župana, ki bi prišel iz druge politične stranke, čeprav kandidati zagotavljajo, da ob dobri komunikaciji s svetniki težav ne bodo imeli.
S podporo SDS, ki ima v mestnem svetu devet svetnikov, in NSi, ki zaseda dve svetniški mesti, se bo za županjo potegovala Kucler Dolinarjeva, sicer tudi svetnica NSi. Med tekmeci pa bo imela še enega svetniškega kolega, večkratnega županskega kandidata Jazbinška iz stranke Zeleni Slovenije, ki jo v mestnem svetu zastopata dva svetnika.
Ostalih pet kandidatov za ljubljanskega župana prihaja iz strank, ki v mestnem svetu niso zastopane. To so Rožej iz stranke Zares, kandidat SLS Glavan, predsednik Stranke enakopravnih dežel Jarh, Škerl iz Humane Slovenije in Drnovšek iz stranke Naprej Slovenija.
Preostale stranke, ki so zastopane v mestnem svetu, se tokrat niso odločile za kandidaturo na županskih volitvah, prav tako pa tudi ne za uradno podporo kateremu od kandidatov v prvem krogu. SD ima sicer štiri mestne svetnike, DeSUS dva, LDS pa enega.
Zmagovalec se bo moral spopasti z zadolženostjo blagajne
Izvoljenega župana oziroma županjo čaka predvsem soočenje z zadolženostjo mestne blagajne. Ob koncu tretjega četrtletja lani je bilo mesto skupaj z javnimi zavodi, javnim holdingom in mestnim stanovanjskim skladom zadolženo za okoli 164 milijonov evrov, letos pa na novo načrtujejo osem milijonov evrov zadolževanja. Po sprejetem rebalansu mestnega proračuna letos v primerjavi s preteklimi leti sicer načrtujejo manj investicij. Varčevalno naravnan proračun tako novemu ali staremu županu verjetno ne bo dajal veliko prostora za nove naložbe.
Kandidati so odgovarjali na vprašanje, katere so tri glavne naložbe, ki se jih bodo lotili v primeru zmage. Ali jih bodo dokončali v tem mandatu in kako bodo zanje zagotovili sredstva.
Vito Rožej: "Glavne naložbe so dokončanje notranjega cestnega omrežja, nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in nadaljevanje izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki. Vsaj za zadnjo investicijo je možno pridobiti tudi evropska sredstva."
Jože Drnovšek: "Ne dajem nobenih izjav. Na vaša vprašanja bodo odgovorili tisti, ki so Ljubljančane zadolžili do onemoglosti."
Mojca Kucler Dolinar: "To so dokončanje desnobrežnega savskega zbiralnika, izgradnja kanalizacije v Spodnji Hrušici, centralna čistilna naprava Ljubljana (lastna in evropska sredstva); časovno in finančno ugoden javni promet, kolesarske steze (lastna in evropska sredstva); spodbuda podjetnikom z oddajo praznih prostorov MOL na licitaciji z izklicno ceno en evro."
Matjaž Glavan: "Glavne naložbe bodo izgradnja regijskega centra za odpadke (sofinanciranje EU in proračun MOL), dokončanje celotne kanalizacijske mreže (sofinanciranje EU in proračun MOL) in protipoplavna varnost Viča, Rožne doline in Barja (proračun EU, državni proračun, MOL)."
Zoran Janković: "To so zaključek komunalne infrastrukture, nadaljevanje uresničevanja zastavljene prometne politike in dokončanje sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Sredstva bi zagotovili iz proračuna in s pridobivanjem evropskih sredstev."
Miha Jazbinšek : "Kdor ima denar za olimpijski bazen (Ilirija), gimnastični center in teniško dvorano, naj investira v Stožicah namesto trgovskega centra; parkirišča in druga infrastruktura že čakajo."
Gregor Škerl: "Te naloge so popolna demokratizacija in transparentnost MOL, spodbuda in zagon malega gospodarstva in socialnega podjetništva ter čim večja samooskrba s prehrano. Sredstva (denarna, tehnološka in človeška) bodo črpana iz EU bazena, obratnih sredstev projektov, sponzorstev, civilne iniciative, prostovoljnih del, širokega vključevanja meščanov, univerze."
Jožef Jarh: "Glavne naložbe so ureditev konservatorskega načrta kulturne in naravne dediščine (investicija gospodarstva in gostinsko-turističnih dejavnosti, EU skladi); nova delovna mesta v samooskrbi s hrano, energijo in varčevanjem energije s toplotno izolacijo stavb, sežigalnica odpadkov (večina denarja iz komunalnih dejavnosti, eko sklada, bančna posojila) in prometna normalizacija."
