Mitja Meršol - danes poslanec, včasih tajni sodelavec Službe državne varnosti

Poročila in analize delovanja jugoslovanskega odseka na radiju BBC v Londonu kažejo, da je dolgoletni novinar, danes poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol, v sedemdesetih letih deloval in poročal kot tajni sodelavec Službe državne varnosti. Agentom tajne službe je o svojih stikih s sodelavci in tujci poročal tudi v letih po vrnitvi v domovino.

V spisih nekdanjega sekretariata za notranje zadeve nastopajo s polnimi imeni vedno le žrtve, agenti in sodelavci pa vedno s tajnimi imeni. Seznama, ki bi raztolmačil, kdo se skriva pod šiframi, v evidencah ni, pojasni direktor Arhiva Slovenije Dragan Matič.

Prav takšen primer so po daljšem preiskovanju odkrili tudi v oddaji 24UR. Ko so nedavno v javnost prišli dokumenti, ki so Vena Tauferja obtoževali sodelovanja s tajno službo, so jih preverili. In če zanj iz zapisov v arhivih tega ni moč trditi, smo odkrili, da je aktivno s Službo državne varnosti sodeloval slovenski novinar, ki je prišel v London na BBC pet let za Tauferjem, leta 1971, in ga je služba vodila pod tajnim imenom Lingvist.

V prvem strogo zaupnem dokumentu SDV nalaga sodelavcu Lingvistu spremljanje politične emigracije zaposlenih na BBC ter še Ljuba Sirca in njegovih povezav do Vinka Levstika. Oskrbeli so ga s sredstvom za tajnopis in ga tudi naučili uporabljati.

Oktobra 1971 Lingvist iz Anglije pošlje prvo ohranjeno poročilo, v njem opiše razmere na BBC in konča s citatom: "Upam, da nisem sumljiv." S poročanjem nadaljuje – ne denimo o Veliki Britaniji in njeni vojski, ampak o duhovščini, emigrantih in njihovih shajališčih.

Poroča celo o intimnih zadevah zaposlenih na BBC. V svojem poročilu je pisal o tem, kdo hodi na dopust z nekom, ki ni njegova žena, in kdo je zaljubljen v mlado Arabko Nadjo. Tik pred vrnitvijo domov pa poroča o skupni večerji z mlado beograjsko novinarko in emigranti. In kot poroča naslednja depeša, so nato srbski agenti državne varnosti zaradi njegovih poročil dvakrat zasliševali njene starše v Beogradu. Ker ga je novinarka vprašala, če je bil on tisti, ki je poročal SDV o večerji, pa jo je pomiril, da ne in da so verjetno prebrali njegovo pismo ženi.

In kako je SDV izdala svojega sodelavca?

A v londonskem primeru je SDV naredila drobno napako. V prvem dokumentu poročajo, da bo Lingvist na BBC leta 1971 prevzel dolžnost referenta kulturne rubrike. V izvlečku spisa o BBC pa zapišejo, da je postal referent kulturne rubrike leta 1971 Mitja Meršol. Ob njegovem življenjepisu in delu na BBC je mogoče brez dvoma sklepati – Mitja Meršol je bil vsaj od leta 1971 tajni sodelavec SDV, in to delo je opravljal tako doma kot v tujini, po dokumentih sodeč, vsaj do leta 1984.

Kaj pa ostali novinarji?

Pa je res moral v prejšnjem sistemu prav vsak poslovnež, novinar ali diplomat, ki je odšel na delo v tujino, tesno sodelovati s tedanjo službo državne varnosti? Več novinarjev je zatrdilo prav nasprotno. Med njimi tudi dolgoletna dopisnica iz Bonna Mojca Drčar Murko.

Pravi, da novinarsko delo ali dopisništvo v tujini ni nujno pomenilo sodelovanja s tajno službo, čeprav tudi dolgoletna dopisnica Dela pojasnjuje, da so se agenti SDV prišli pogovarjati tudi z njo. "V bistvu jih je bolj zanimalo, kdo je mene poslal v Beograd v ameriško veleposlaništvo. Rekla sem redakcija in s tem je bila zadeva končala," je povedala.

A obiskali so jo znova. Tokrat z željo, da naj vohuni za Jugoslaviji nenaklonjenemu tujemu novinarju, kar pa je zavrnila. "Ne vem, ali je o tem kdo poročal kdaj naprej. Ampak takrat sem prvič zavrnila, da bi sledila novinarju Spiegla. S tem so se zadeve tudi končale," dodaja. Ravnanja Meršola pa ne želi ocenjevati. A na splošno razume, da je novinarje pri odločitvi za vohunjenje vodil oportunizem.

Po njenih besedah so računali verjetno na napredovanje, kadar je prišlo do kadrovskih menjav. Bili so tudi dobro zapisani in politično je to prinašalo prednosti, zanesljivo pa niso nobenega novinarja zadele posledice, če je odklonil sodelovanje. Takšna je vsaj njena izkušnja.

Za Pirjevca ugibanja o tem, kdo je delal za koga, že preteklost

Zgodovinar Jože Pirjevec je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da je veliko ljudi, ki so v času nekdanje Jugoslavije delali v tujini, moralo poročati SDV, vsi pa ne. "Tisti, ki so hodili predavat k nam v Trst, so bili poklicani na UDBO in so morali poročati o tem, s kom in kaj so govorili. Podajati so morali svoje ocene in vtise," pojasnjuje zgodovinar in dodaja, da so v nekdanji Jugoslaviji vsi prisluškovali vsem. Sam sicer meni, da je že čas, da bi razprave o tem, kdo je poročal za koga, morali pustiti za seboj.

Dokumente objavljamo tudi v celoti – gre za dokumente s signatura fonda AS 1931, RSNZ, tehnična enota 1122
Listine pa so: 2-5, 150-155, 161-168, 173, 187, 212, 213, 221, 223, 370