Letošnje poletje: štirje vročinski valovi in 900 ur sonca

Agencija RS za okolje (Arso) je objavila poročilo o letošnjem poletju. Kot so zapisali, se letošnje poletje po vročini, suši in trajanju sončnega obsevanja uvršča na drugo mesto v več kot 100 letih. Najhujša suša je prizadela južni del Primorske. "Meteorološko poletje 2012 (trimesečje junij, julij, avgust) so zaznamovali kar štirje vročinski valovi – prvi med 16. 6. in 21. 6., drugi med 28. 6. in 11. 7., tretji med 27. 7. in 6. 8. ter četrti med 15. 8. in 25. 8. 2012. Že med prvim so se temperature približale 35 stopinjam, med ostalimi tremi pa so to mejo tudi presegle," so zapisali. Bolj vroče je bilo le poletje 2003, ko je bila povprečna temperatura kar 23,4 stopinje Celzija.

Povprečna temperatura zraka je po vsej državi močno presegla dolgoletno povprečje. V Portorožu je bila najvišja doslej, pa tudi drugod se je letošnji julij večinoma uvrstil med sedem najtoplejših.

V prvi tretjini julija je bilo nadpovprečno vroče, nato je sledilo obdobje izmenjave nekajdnevnih toplih in hladnih, ob koncu meseca so z izjemo severne Slovenije spet prevladovali občutno toplejši dnevi kot v dolgoletnem povprečju.

Povprečna dnevna temperatura je bila v prvih dveh tretjinah avgusta večinoma nad običajnimi vrednostmi, le ob koncu prve in v začetku druge tretjine meseca so po državi zabeležili od enega do treh dni, ko je živo srebro ostalo pod dolgoletnim povprečjem.

Povprečna temperatura letošnjega poletja v Ljubljani je 22,5 stopinje Celzija, kar je 1,5 stopinje več od povprečja zadnjih 10 let oziroma dobre 3 stopinje več od stoletnega povprečja, ki je 19,2. Lani je povprečna poletna temperatura v Ljubljani znašala 21,3 stopinje Celzija, so poročali.

V Ljubljani je bilo letos 39 dni s temperaturo, ki je presegla 30 stopinj Celzija. To je 16 dni več od povprečja v zadnjih desetih letih. Junija letos smo imeli devet vročih dni, julija 14, v avgustu pa 16. Najbolj vroč dan v Ljubljani je bil 22. 8., ko se je živo srebro povzpelo do 37,1 stopinje Celzija.

Rekordna suša na Obali

Sicer pa smo imeli manj padavin. V Ljubljani je bila količina padavin z okoli 308 litri na kvadratni meter občutno pod povprečjem. V zadnjih 100 letih je to znašalo okoli 399 litrov na kvadratni meter. Največ dežja je padlo junija, najmanj pa avgusta. Posebno suha je bila prva polovica osmega meseca, ko sploh ni deževalo. V Ljubljani so bila sicer bolj sušna poletja leta 1992, 2001 in 2003. "V slovenskem primorju in slovenski Istri pa je bila letos poleti suša rekordna, še hujša kot tista leta 2003," poroča Arso.

Do zdaj zbrani podatki kažejo, da je bilo v prvih dveh tretjinah avgusta največ padavin na območju Pohorja in Slovenj Gradca, kjer je padlo nad 60 mm, in drugod na Koroškem, severnem Štajerskem in Goričkem, kjer je padlo nad 40 mm. Na severozahodu države, v osrednji Sloveniji, pasu zahodno in severno od nje vse do meje z Avstrijo, na območju severne Dolenjske čez Posavsko hribovje in Ptuj vse do Lendave ter na jugu države so izmerili nad 20 mm. Drugod je bilo padavin manj, najmanj na Obali, kjer je padlo pod 5 mm, kažejo podatki.

"Dolgoletno povprečje padavin ni bilo doseženo nikjer. Na območju Pohorja in Slovenj Gradca so dosegli nad 75 odstotkov dolgoletnega povprečja, v pasu od Kamniško-Savinjskih Alp, Koroške, severne Štajerske do Goričkega nad 50 odstotkov, v Ratečah, ponekod v visokogorju, osrednji Sloveniji, v pasu od Ljubljanske kotline čez Suho krajino, Kočevje do meje s Hrvaško ter v preostalem delu Štajerske in v Lendavi nad 25 odstotkov, drugod pa je bilo padavin manj, pod četrtino dolgoletnega povprečja," še navajajo.

900 ur sonca

V prestolnici je to poletje sonce sijalo okoli 900 ur, kar je precej več od dolgoletnega povprečja. "Več sončnih ur smo v Ljubljani izmerili le poleti 2000 (933)," piše v poročilu. Najmanj sončnega vremena in najpogostejše padavine so zabeležili v Alpah. Največ sončnega vremena in le dva dneva s sledovi padavin so imeli na Obali.

Sončnega vremena je bilo manj kot običajno na severozahodu države in na Celjskem. Drugod je sončno obsevanje preseglo dolgoletno povprečje, opazen presežek so dosegli v delu Štajerske, v Ljubljani, na Notranjskem, Krasu, Goriškem in Obali.