Letošnja suša je četrta hujša suša v zadnjih 10 letih

Primanjkljaj padavin in visoke temperature so pustile velike posledice na pridelkih že pred 10 dnevi, zaradi nadaljevanja vročine pa bo škoda še večja, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

Suša je najbolj prizadela Prekmurje, vzhodno Slovenijo in Obalo. Strniševa je dejala, da bo škoda na koruzi več kot 50-odstotna, ponekod pa še večja, na travinju pa 30-odstotna.

"O končni škodi še ni mogoče govoriti, je pa to že četrta hujša suša v zadnjih 10 letih," je še dejala.

Posledice se kažejo tudi že v vinogradih in sadovnjakih. "V vinogradih, predvsem v Podravju in slovenski Istri, se tudi že kažejo posledice suše, zato kmetom svetujemo redčenje grozdov, enako velja za pridelke v sadovnjaku," je dejala Dušica Majer s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Ob tem je še povedala, da je pretekli teden neurje v okolici Krškega pustilo velike posledice, saj so nekateri pridelki popolnoma uničeni, dodatno škodo pa je potem povzročil še topel orkanski veter, ki je pihal tri ure. Ocen o škodi sicer še ni.

Sredstva za namakanje še niso počrpana

Za namakanje, ki je prvi ukrep proti suši, so na ministrstvu v shemi za programsko obdobje 2007–2013 namenili skupno 12 milijonov evrov, ki pa še niso počrpani. "Leta 2010 je bilo odobrenih 3,4 milijona evrov in potem od tega izplačanih 2,6 milijona evrov, ostala sredstva še niso počrpana. Lani je bil izveden razpis za 10 milijonov evrov, vloge se še obdelujejo, odločbe pa naj bi bile izdane v mesecu dni," je pojasnila Strniševa.

Z že izvedenimi projekti so med drugim obnovili dva velika namakalna sistema na območju Ormoža in Velike Nedelje ter Gorišnice, ki skupno pokrivata 526 hektarjev. V prihodnji shemi do leta 2020 je za namakalne sisteme predvidenih 24 milijonov evrov sredstev.

Stanje se bo še poslabšalo

Andreja Sušnik z Agencije za okolje je pojasnila, da je doslej v letošnji vegetacijski sezoni, ki se je začela 1. aprila, padlo le malo nad polovico dolgoletnih povprečnih padavin. Najmanj padavin je bilo na območjih severovzhodne in vzhodne Slovenije.

"Junija in julija je bila povsod podpovprečna količina dežja, in sicer manj kot polovico povprečnih vrednosti v 30-letnem obdobju," je dejala Sušnikova.

Gladine podzemnih voda so bile v prvih dneh avgusta sicer še v območju normalnih vodnih količin za ta letni čas, enako pa je veljalo tudi za površinske vode, je dodala, ob tem pa poudarila, da tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati padavin, zaradi česar se bo stanje poslabšalo.