Predlog rebalansa, ki ga je vlada poslala v DZ, predvideva tudi občutno krčenje investicij. Načrtovani investicijski odhodki proračuna so tako predvideni pri 253,3 milijona evrov, kar je za 69,2 milijona oziroma 22 odstotkov manj kot lani. Se pa v primerjavi z lani po drugi strani realno nekoliko zvišujejo investicijski transferji občinam.
Načrtovani investicijski odhodki so sicer po rebalansu za 420,6 milijona evrov oziroma 62 odstotkov nižji kot v veljavnem proračunu. V okviru investicijskih odhodkov so zajeti na primer nakup osnovnih sredstev, novogradnje in rekonstrukcije, vzdrževanje in obnova objektov ter izdelava študij in investicijskih projektov. Večji del (42 odstotkov) predstavljajo novogradnje in rekonstrukcije.
Večina investicijskih odhodkov (52 odstotkov) po področjih odpade na prometno infrastrukturo, predvsem na železnice, 11 odstotkov je predvidenih za okoljsko infrastrukturo in upravljanje z naravnimi viri, 10 odstotkov za upravljanje sistemov javne uprave, kot sta davčna in carinska uprava, 10 odstotkov pa za nacionalno varnost.
Investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, se v primerjavi z lani znižujejo za 67,8 milijona evrov oziroma 32,6 odstotka na dobrih 140 milijonov evrov. V primerjavi z veljavnim proračunom pa je to za 63,1 milijona evrov oziroma za 31,1 odstotka nižji znesek.
Glavnina znižanja odpade na transferje zasebnim podjetjem, temu pa sledijo transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam, izvajalcem javnih storitev, ki niso proračunski uporabniki, preostalo pa odpade na transferje javnim podjetjem in družbam v državni ali občinski lasti ter transferje posameznikom in zasebnikom.
Največji del oziroma okoli 37 odstotkov teh investicijskih transferjev odpade na ukrepe za podjetništvo in konkurenčnost, spodbujanje tujih naložb in razvoj turizma, dobro tretjino pa predstavljajo transferji za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja. Malo manj kot 11 odstotkov gre za znanost in raziskave.
Investicijski transferji proračunskim uporabnikom, med katerimi skoraj 70 odstotkov predstavljajo občine, pa so s 345,7 milijona evrov za 40,3 odstotka nižji kot v veljavnem proračunu, a za skoraj 12 odstotkov oziroma 53,5 milijona evrov višji od lanske realizacije.
Investicijski transferji občinam so sicer z dobrimi 239 milijoni evrov realno nekoliko višji kot lani, a za več kot 50 odstotkov nižji od veljavnega proračuna. Podobno je pri transferjih javnim zavodom, ki po predlogu rebalansa znašajo dobrih 106 milijonov evrov, za skoraj 70 odstotkov glede na lani in več kot 90 odstotkov glede na veljavni proračun pa se znižujejo transferji javnim skladom in agencijam.
Koristili naj bi tudi evropska sredstva
Da bi se kljub padcu investicij vsaj delno ohranila investicijska dejavnost države, je področje koriščenja sredstev EU tudi ob varčevanju prednostno, zato se sredstva za slovensko soudeležbo pri projektih, financiranih z evropskimi sredstvi, zagotavljajo tudi iz proračunske rezerve, ki je zato s 108 milijoni evrov več kot štirikrat višja od povprečja zadnjih petih let.
Zakon o izvrševanju proračuna pa bo poleg tega dovoljeval tudi povečanje sredstev za soudeležbo v primeru višjih proračunskih prihodkov.
Predlog rebalansa sicer načrtuje za 888,6 milijona evrov prihodkov iz bruseljske blagajne, kar je 76,8 milijona evrov več kot lani, a 161,8 milijona evrov manj kot v veljavnem proračunu.
Pogled na B bilanco proračuna oziroma na račun državnih terjatev in naložb kaže na občutno znižanje sredstev za povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb države.
Lanska realizacija je bila rekordnih 479 milijona evrov, pri čemer je večina odpadla na dokapitalizacijo NLB in Adrie Airways ter na odplačilo obveznosti Slovenskim železnicam. Ti lanski enkratni izdatki so tudi občutno zvišali proračunski primanjkljaj.
Letos so ta sredstva predvidena le pri 140 milijonih evrov, pa še to večinoma odpade na dve tranši v začetni kapital stalnega mehanizma za stabilnost evra (skoraj 137 milijonov evrov). Takšno znižanje je v skladu z zagotovilom vlade, da država ne bo sodelovala pri letošnji dokapitalizaciji NLB.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.