Tako zgodnje trgatve ne pomnijo!

Prve ocene, ki temeljijo na napovedih vinogradnikov, kažejo, da bo letos pobranega okoli četrtino manj grozdja kot prejšnja leta, je na sejmu Agra v Gornji Radgoni v torek povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Družbeniki družbe napovedujejo okoli 30.000 ton grozdja, najbolj na udaru pri količinah pa je Primorska.

"Jasno je, da se bodo zaloge zmanjšale," glede na napovedi letošnjega pridelka pravi Brejc in dodaja, da zaloge so. Povečevanje uvoza omenja le kot skrajno možnost. Ob tem je povedal tudi, da letos tudi v Avstriji in Italiji napovedujejo manjše količine pobranega grozdja.

Kljub napovedanim manjšim količinam pa napovedi glede kakovosti ostajajo dobre. Brejc to med drugim pripisuje znanju slovenskih enologov in tehnološki opremljenosti vinskih kleti. "Znanje je tisto, ki bo letos znova pokazalo, da tudi v problematičnem letniku najdemo vina, ki ustrezajo prodajnim ciljem, ki jih moramo zagotoviti, to pa so primarne arome. To v Sloveniji zmoremo zagotoviti, zato tudi izvoz raste," je dejal Brejc.

Je zadružništvo na Vipavskem ogroženo?

Vipavske kmete je letošnja suša hudo prizadela. Žal pa nimajo težav le zaradi suše. Okrog 500 zadružnih kmetov v Vipavski dolini je v teh dneh sredi težke dileme. Grozdje, kolikor ga je še, je zrelo za obiranje, Kmetijska zadruga Vipava pa jim še vedno dolguje plačilo za skoraj tri zadnje letnike grozdja. Kmetje so namreč zadnji obrok za oddano grozdje dobili v pomladnih mesecih, od tedaj pa denarja ni. Stroški v vinogradništvu so ob tem vedno višji, draži se gorivo, dražijo se škropiva, pred njimi pa je trgatev največji strošek v letu.

Številni so se tako letos odločili, da grozdja ne bodo odpeljali v Agroind, katerega večinska lastnica je Kmetijska zadruga Vipava, ampak bodo raje grozdje skušali prodati tam, kjer bodo dobili tudi plačilo. Vinogradniku Jožetu Stoparju denimo zadruga dolguje plačilo za 80 ton oddanega grozdja, kar znaša preko 20.000 evrov. Stopar že išče druge kupce za svoj pridelek. To pa pomeni, da bodo v vipavski zadrugi in posledično v Agroindu ostali brez grozdja, kar pomeni še dodatno poglabljanje težav in posledično konec zadružništva na Vipavskem.

Z vinogradniki in predstavniki zadrug se je danes na Vipavskem pogovarjal minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Ta je dejal, da bi za rešitev problemov, ki so se nakopičili v vipavskem Agroindu, družba morala poiskati strateškega partnerja, najbolje takega, ki bi ji lahko zagotovil nove trge. Ob tem je še poudaril, da ne bi bilo dobro, če bi le-ta prihajal iz katere od sosednjih držav, saj bi lahko pomenil preveliko konkurenco.

Direktor zadruge Boris Bajc je sicer napovedoval zaključek prodaje še letošnjo jesen, vendar kaže, da se bo nekoliko zavlekla. V Agroindu upajo, da bodo s sredstvi iz dokapitalizacije lahko poplačali odkupljeno grozdje iz leta 2010, kje bodo dobili denar za poplačilo drugih dolgov, pa direktor Agroinda Boris Jež ni znal povedati.

Slovenska vina prodirajo na tuje

Slovenija letno izvozi med pet in 5,5 milijona litrov vina. Direktor Vinske družbe Slovenije Brejc je ob tem dejal, da so družbeniki Vinske družbe Slovenije doslej večino vina v tujini (Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) prodali gostincem, sedaj pa se vedno več v tujini slovenska vina pojavljajo na trgovinskih policah, kar bo po njegovih besedah dvignilo prepoznavnost slovenskih vin. V zadnjem letu se pojavljajo nekateri novi tuji trgi ter tudi vedno večje število slovenskih izvoznikov vin.

Po trenutno dostopnih podatkih se več kot 70 odstotkov slovenskega vina izvozi v t. i. tretje države, od vsega izvoženega pa predstavljajo več kot 80 odstotkov bela vina. Največ vina izvozijo vinske kleti Goriška brda, Vipava in P&F Jeruzalem. Največ vina se izvozi v ZDA, BiH, Italijo in na Hrvaško.

Uvažamo poceni vina

Sicer pa po zbranih podatkih Brejc ugotavlja tudi, da se je po letu 2009 tudi uvoz vina strmo dvignil. Kot posledico je navedel finančno krizo, vina, ki se uvažajo, pa ne dosežejo niti en evro na liter. "Slovenska vinska ekonomija je naravnana na srednji ali nižji cenovni razred, kajti to je pač naša obča realnost," je dejal Brejc.