Leto pomembnih odločitev

Slovenija bo od 1. januarja do 30. junija kot prva novinka predsedovala Evropski uniji. V tem času se bodo v Sloveniji, predvsem na Brdu pri Kranju, vrstila ministrska in druga srečanja, še več pa jih bo pod vodstvom Slovenije potekalo v Bruslju oziroma Luxembourgu. Po pričakovanjih se bo slovensko predsedstvo precej ukvarjalo z vprašanjem Kosova, saj naj bi pokrajina po napovedih prav v času slovenskega predsedovanja povezavi razglasila neodvisnost. Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje enotnega stališča EU do tega vprašanja, kar pa ne bo lahka naloga.

Poleg tega bo slovensko predsedstvo spremljalo potek ratifikacije nove evropske pogodbe v članicah EU. Državni zbor naj bi pogodbo ratificiral že januarja. Na marčnem vrhu EU bo osrednja pozornost veljala lizbonski strategiji; v času predsedovanja bodo stekla tudi pogajanja med članicami glede porazdelitve bremen v zvezi z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in povečanjem deleža obnovljivih virov energije.

V času slovenskega predsedovanja so predvidena tudi štiri vrhunska srečanja s tretjimi državami. Največje, srečanje voditeljev vseh članic EU in držav Latinske Amerike, bo maja v perujski Limi, Slovenija pa naj bi predvidoma junija gostila vrh EU z ZDA. Vrhunski srečanji z Rusijo in Japonsko, prav tako predvideni v času slovenskega predsedovanja, bosta v Rusiji oziroma na Japonskem. Slovenska vojska bo še naprej sodelovala v mirovnih operacijah po svetu, med drugim na Kosovu, v BiH, Afganistanu, Libanonu, Iraku in Čadu. Kontingent vojakov v misiji Kfor na Kosovu bo od februarja do septembra povečala na do 350 vojakov.

Bo Hrvaška razglasila ERC?

Hrvaška bo po napovedih s 1. januarjem zaščitno ekološko-ribolovno cono uveljavila tudi za članice EU. Slovenija in Italija temu ostro nasprotujeta in napovedujeta, da bosta v sodelovanju z Evropsko komisijo ustrezno ukrepali. V začetku leta naj bi svoje ugotovitve predstavili skupina slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki pripravljajo pravni okvir za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, in komisija za ugotavljanje stanja na meji. Glede na predstavljena strokovna mnenja bo nato vlada odločila o nadaljnjih korakih, med katerimi je tudi možnost presoje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Inflacija najverjetneje še navzgor

Med osrednjimi gospodarskimi temami v letu bo tudi boj zoper visoko stopnjo inflacije, ki so jo spodbudile predvsem visoke cene energentov in hrane. Po pričakovanjih ekonomistov naj bi visoko inflacijo v Sloveniji beležili najmanj še v prvem četrtletju leta. S tem bodo povezani verjetno tudi premiki na področju sociale, saj sindikati napovedujejo številne stavke, vseslovenski protest pa za sredino januarja načrtujejo tudi avtoprevozniki, ki med drugim niso zadovoljni z načinom pobiranja cestnine.

Omeniti velja tudi nadaljevanje "boja proti tajkunom", ki ga je napovedala vlada in pri katerem bosta pomembno vlogo odigrali noveli zakona o bančništvu in prevzemih. Nadaljeval se bo popis nepremičnin, v začetku maja pa naj bi bil že vzpostavljen register nepremičnin, ki bo močno olajšal promet z nepremičninami in postavil temelje za hitrejši razvoj hipotekarnega bančništva v Sloveniji.

Umik države iz gospodarstva

Po odmevni privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor je pričakovati nadaljevanje umika države iz gospodarstva, med drugim privatizacijo Slovenskih železarn, nadaljevanje privatizacije Zavarovalnice Triglav in 49,13-odstotnega lastniškega deleža Telekoma Slovenije (rok za oddajo zavezujočih ponudb se bo iztekel 4. januarja), pa tudi odprodajo deležev v nekaterih pomembnih slovenskih podjetjih, kar bo privedlo do novih koncentracij lastništva.

Volitve bodo verjetno prinesle spremembe

Jesenskim parlamentarnim volitvam bo namenjena osrednja pozornost slovenskih političnih strank v letu 2008. Socialni demokrati so napovedali, da bo v primeru njihove zmage na volitvah mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor, še pred volitvami pa naj bi bila znana tudi imena ministrov morebitne Pahorjeve vlade. Podpredsednik Slovenske demokratske stranke Milan Zver pa je zagotovil, da bo mandatar v primeru zmage SDS sedanji premier Janez Janša.

Novega predsednika države Danila Türka čaka iskanje kandidatov za ustavne sodnike. Bivši predsednik Janez Drnovšek je v svojem zadnjem predlogu državnemu zboru poslal v imenovanje štiri kandidate, toda potrjen je bil le eden. Iskanje novih treh kandidatov bo ena izmed prvih Türkovih nalog. Do 31. januarja bo predsednik moral poiskati še kandidata za zamenjavo Franca Grada, ki je zaprosil za predčasno razrešitev.

In državni zbor?

Vprašanje je, ali bodo poslanci v zadnjem letu svojega mandata sprejeli pokrajinsko zakonodajo. Enako negotova se zdi usoda ustavnega zakona o izbrisanih. Sprejetje sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja, kjer obstajajo nesoglasja znotraj same koalicije, bo verjetno moralo počakati na drugačna strankarska razmerja v DZ. Nekaj več upanja imajo le spremembe volilne zakonodaje, saj opozicijske poslanske skupine pričakujejo potrebno dvotretjinsko večino. Kot so zatrdili, so v predlogih upoštevali tudi pripombe koalicijskih poslanskih skupin.