Ko je po petih mesecih le začelo padati nekaj več padavin, si je marsikdo oddahnil. A čeprav se na površinskih vodah zadnje padavine po besedah Saše Petana z Agencije za okolje (Arso) zelo jasno poznajo in večina rek posledično že dosega srednji pretok, bo še nekaj časa trajalo, da si opomore tudi podtalnica. Za to bi potrebovali vsaj še štiri mesece s povprečnimi padavinami. Dolgoročno pa se po mnenju strokovnjakov težave šele začenjajo.
Časi, ko bo svet poganjal boj za vodo
Zemlja je dobila vzdevek modri planet z razlogom. Kar 70 odstotkov njene površine pokriva voda. Zato je marsikdo še vedno začuden, ko znanstveniki opozarjajo na veliko globalno vodno krizo v prihodnjih desetletjih. Zaradi pomanjkanja vode sicer že zdaj trpi okoli 2,7 milijarde ljudi, do leta 2025 pa bi lahko bili prizadeti že dve tretjini svetovne populacije, poroča portal Care2.
Težava je tako količina kot kvaliteta vode. Le 2,5 odstotka vode na Zemlji je pitne, pa še od tega majhnega deleža je večina skrita v globokih plasteh ali zamrznjena v večnem ledu. Pa tudi – območja, kjer nekoč težav z vodo niso imeli, zdaj zaradi klimatskih sprememb, ki spreminjajo padavinske vzorce, postajajo sušna.
Najslabše so sicer napovedi za že zdaj najbolj sušna in revna območja, kjer veliko težavo predstavlja tudi pomanjkljiva vodna infrastruktura. V podsaharski Afriki ima že zdaj dostop do čiste pitne vode le 61 odstotkov prebivalcev, v prihodnosti pa naj bi bil ta odstotek še nižji.
V vodo zmečemo dva milijona ton odpadkov. Na dan
A čeprav je že zdaj jasno, da je kvalitetne pitne vode vse manj, to ne pomeni, da človeštvo z njo ravna bolje. Kitajska, ki uspešno prevzema vlogo vodilne gospodarske velesile, se v boju za razvoj ni ozirala na posledice, ki jih je ta prinesel okolju. Danes imajo v velikem delu države velike težave z zagotavljanjem pitne vode, v kateri ni strupov in drugih zdravju škodljivih odpadkov.
Organizacija Unwater poroča, da človeštvo naravnost v vodo na dan zavrže dva milijona ton odpadkov. V državah v razvoju gre naravnost v reke in potoke kar 70 odstotkov industrijskih odplak. In to v iste reke in potoke, ki nato napajajo rezervoarje pitne vode ali se uporabljajo za namakanje polj ali kot voda za živino. Na globalni ravni zaradi onesnažene vode na leto zboli 250 milijonov ljudi, od pet do deset milijonov jih umre.
Slovenec leta 1980 porabil 86 litrov vode na dan, lani že 117
Z vse manjšimi zalogami vode se srečuje tudi Evropa. Suša ni več omejena na mediteranska območja, površina s sušo prizadetih predelov Evrope pa se je v zadnjih petnajstih letih povečala s šest na 13 odstotkov.
Kljub vse pogostejšim in daljšim sušam Slovenija za zdaj še vedno spada med države, bogate z vodo. Imamo več kot 26 tisoč kilometrov rek in hudournikov, 1.300 jezer in številne izvire in slapove. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Kljub temu so posledice suše tudi v Sloveniji pogosto katastrofalne. Največkrat so sicer prizadeta območja Prekmurja, Krškega in Brežiškega polja ter Vipavske doline, pravi Sašo Petan z Arsa.
Dejstvo, da industrija in prebivalstvo v površinske vode spustita okoli 746 milijonov kubičnih metrov odpadne vode letno in da je oporečnih vod 60 odstotkov, tudi ni spodbudno.
Poleg tega smo Slovenci precej potratni porabniki vode. Še leta 1980 je Slovenec na dan porabil okoli 86 litrov vode, leta 2010 že 117. Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2010 tako 85 milijonov kubičnih metrov vode porabljene za gospodinjstva, 31 milijonov kubičnih metrov za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, šest milijonov kubičnih metrov vode je bilo dobavljenih drugim vodovodnim sistemom, trije milijoni kubičnih metrov vode iz hidrantov pa so bili porabljeni za potrebe gasilcev, za čiščenje cest, ulic. Največ vode je bilo na prebivalca porabljene v osrednji Sloveniji, še pravijo podatki statističnega urada.
Manj vode – rekordne cene hrane
Kljub temu, da v Sloveniji očitnih težav s pitno vodo še ni, pa to ne pomeni, da nas bo obšla globalna vodna kriza, pravijo poznavalci.
Pomanjkanje vode naj bi na svetovnih trgih navzgor pognalo cene hrane in sprožilo številne mednarodne konflikte. Ali kot je leta 1995 povedal Ismael Serageldin, eden tistih, ki so prvi opozarjali na prihodnje težave zaradi pomanjkanja vode: "Če je nafta bila in še je najpogostejši razlog vojn, bo prihodnji razlog za vojne voda. Razen če se tega pravočasno zavemo in jo ustrezno zavarujemo."
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.