Letno zavržemo več kot 10 kilogramov še uporabnih stvari

Slovenska komunalna podjetja s skupno akcijo opozarjajo, koliko še uporabnih stvari konča v različnih zabojnikih in žal prepogosto tudi na odlagališčih. V Ljubljani in še štirinajstih mestih ter krajih je na ogled več kot 10 kilogramov predmetov (čevljev, oblek, igrač, knjig, gospodinjskih aparatov in tako dalje), ki vsako leto končajo med odpadki. Cilj prikaza je prebivalce spodbuditi k razmisleku o lastnih nakupovalnih navadah, našemu (napačnemu) odnosu do stvari in virov ter jih spodbuditi k odgovornejši, bolj kritični ter trajnostno naravnani potrošnji.

Odvržemo, ne da bi pomislili, da bi lahko nekomu prišle prav

Kot so zapisali v Snagi, v Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov in snovni izrabi dosegamo vedno boljše rezultate, kljub temu pa zadnji podatki še vedno kažejo, da v povprečju vsak prebivalec zavrže več kot deset kilogramov še uporabnih stvari na leto. To pa zato, ker ne pomislimo, da bi jih lahko uporabljal kdo drug, mi pa jih nočemo več.

In pogosto jih nočemo več zato, ker nekritično podlegamo oglaševalskim sporočilom. Vzrok za to se skriva predvsem v vseprisotni potrošni kulturi, zaradi katere verjamemo, da nam bo posedovanje vedno novih stvari prineslo več sreče in zadovoljstva. Zato je v družbi potrebno spodbujati etično in odgovorno potrošnjo, še dodajajo v Snagi.

Česar ne rabite, pa je še uporabno, podarite, izmenjajte, prodajte

Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati in tako dalje. Te stvari bi lahko nekomu služile še dolga leta, zato komunalna podjetja občanom svetujejo, naj odvečne stvari podarijo bližnjim, prijateljem ali tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih odnesejo v najbližji center ponovne uporabe, izmenjajo ali prodajo. Občane še pozivajo, naj že pred nakupom dobro premislijo, ali izdelek resnično potrebujejo in naj izbirajo stvari, ki so trajne tako po kakovosti kot obliki.

Končno se stvari premikajo na bolje, zaživela je ponovna uporaba

Trend nekritičnega in hiperpotrošništva se počasi, a zanesljivo poslavlja. Vedno bolj nam je jasno, da nepremišljeno nakupovanje in posedovanje vedno več stvari ne prinaša tistega, kar si želimo - zadovoljstva, občutka sreče ter izpolnjenosti. Finančna kriza je ob bok neizmerni potrošniški izbiri postavila nove ekonomije – delitveno ekonomijo, ekonomijo pomena, sodelovalno ekonomijo. Ponovno uporabljamo in prodajamo, souporabljamo oziroma si delimo in si izmenjujemo stvari. To, da si eno stvar deli več ljudi, v družini in sorodstvu obstaja že od nekdaj. Prav tako souporabljamo tudi knjige v knjižnicah, kolesa v sistemu BicikeLJ, svečana oblačila iz izposojevalnic ipd.

Z nakupom iz druge roke lahko dosežemo odlično razmerje med ceno in kakovostjo, vsekakor pa rabljene dobrine omogočajo cenejši nakup, pri katerem nismo udeleženi pri izkoriščanju delovne sile, še opozarjajo.

Do odgovornega in kritičnega potrošnika je le devet korakov:

1. Premislite. Že med nakupovanjem premislite, ali izdelek resnično potrebujete in ali lahko kupite tak izdelek, ki vam bo služil večkrat.
2. Izposodite si. Koliko stvari, ki jih imate doma, s pridom in z veseljem uporabljate? In koliko stvari zelo slabo izkoriščate, poleg tega pa vam zasedajo prostor in nemara celo povzročajo stroške?
3. Izmenjajte. Številni dogodki zamenjav se razširjajo tudi pri nas. Izmenjujete lahko oblačila, igrače, knjige, semena, pridelke, ponesrečena novoletna darila, itd.
4. Predelajte. Preden zavržete kos oblačila ali pohištva, razmislite, ali ju lahko kako drugače uporabite in jim z manjšimi posegi spremenite namembnost.
5. Podarite. Tisto česar ne potrebujete več podarite bližnjim ali prijateljem ali pa jih odpeljite v najbližji center ponovne uporabe.
6. Kupite rabljeno, predelano ali popravljeno. Izbirajte stvari, ki so trajne tako po kakovosti kot po obliki.
7. Pred nakupom si zastavite tri ključna vprašanja. Ali to zares potrebujem? Ali moram to nujno kupiti (in imeti) ali si lahko izposodim, najamem ali si delim? Ali lahko kupim rabljeno?
8. Upoštevajte pravilo desetih sekund. Preden izdelek odnesete na blagajno, se ustavite za deset sekund in si postavite dve vprašanji: zakaj to kupujem in ali to potrebujem. Če ne najdete prepričljivega odgovora, ga vrnite na polico.
9. Razmišljajte o posledicah nakupa. Kakšen vpliv ima moj nakup na okolje (embalaža, uporabljeni materiali itd.)? Ali bo izdelek trajal dolgo ali ga lahko uporabim le enkrat? Koliko je izdelek učinkovit glede na porabo energije in materialov? Ali so v izdelku do okolja škodljive snovi? Ali resnični proizvajalci (delavci v tovarni ali v kmetijstvu) dobijo pravično plačilo? Ali so delovne razmere varne in zdrave? Ali je bil izdelek narejen v takšnih razmerah, ki so za nas nesprejemljive?