Lekarna Ljubljana bo ovadila Cvelbarjevo

Lekarna Ljubljana bo danes kazensko ovadila direktorico agencije za zdravila in medicinske pripomočke Martino Cvelbar, napovedujejo pa tudi odškodninsko tožbo. Direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič pojasnjuje, da je agencija novembra opravila analize nekaterih galenskih izdelkov lekarne, vendar rezultatov ni posredovala niti javnosti niti lekarni.

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je na podlagi anonimne prijave od Lekarne Ljubljana septembra lani zahtevala vzorce galenskih zdravil glukozamin, ascalcin plus, rhinafen in paracetamol. Čeprav je agencija analize opravila že v novembru in so bili rezultati pozitivni, agencija tega ni objavila niti ni obvestila Lekarne Ljubljana, je na današnji novinarski konferenci povedal Jaklič. Analizne rezultate je tako Lekarna Ljubljana po njegovih besedah pridobila v sredo na lastno pobudo.

Zaradi skrivanja podatkov visoka poslovna škoda

Jaklič opozarja, da je v Lekarni Ljubljana "zaradi skrivanja podatkov o analizi vzorcev" nastala visoka poslovna škoda. Lekarna bo o vsem tem seznanila tudi ministrstvo za zdravje in predlagala, "da se oceni, ali lahko oseba, ki pred javnostjo skriva tako pomembne podatke s področja zdravstva, sploh opravlja tako funkcijo".

Odvetnik Peter Fašun, ki zastopa Lekarno Ljubljana, poudarja, da bi direktorica v skladu s svojimi dolžnostmi, določenimi v sklepu o ustanovitvi javne agencije, morala obveščati in informirati javnost o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Pozitivnih rezultatov analiz omenjenih galenskih zdravil pa direktorica ni posredovala niti javnosti niti lekarni sami, kljub temu da je bilo v zadnjih mesecih veliko namigovanj, da je z njimi nekaj narobe oziroma da so strupeni, je dejal.

Dvom v galenske izdelke je v interesu multinacionalk

Dejstvo je, da v Sloveniji, dokler Lekarna Ljubljana ni ponudila izdelka pod svojo blagovno znamko, sploh nismo imeli konkurenta aspirinu, pojasnjuje Jaklič. Ob tem dodaja, da je bila proizvodnja galenskih izdelkov s pogodbenimi podjetji do zdaj standard in da se polemike glede tega niso pojavile, "dokler nismo stopili v zelje velikim multinacionalkam". Govoriti o tem, da je kar koli narobe z varnostjo in kakovostjo galenskih izdelkov, je v interesu multinacionalk in ne v interesu potrošnikov.

Sicer pa Jaklič dodaja, da so bili postopki proti Lekarni Ljubljana sproženi na podlagi anonimne prijave, iz njemu zanesljivih virov pa tudi ve, da je agencijo v zvezi s tem obiskala generalna direktorica farmacevtske družbe Bayer Slovenija Petra Molan.

Obvestila lekarniške zbornice o uvedbi izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem po besedah Jakliča še niso dobili, vendar, kot pravi, se nadzora veselijo in v njem ne vidi nobenih problemov. Zanje pa predstavlja problem to, da se nadzor poskuša uporabiti za negativno promocijo. Kot je dejal, tudi sami večkrat letno izvajajo enake nadzore s svetovanjem, katerih rezultati so bili do zdaj zmeraj pozitivni.

Sprašuje pa se, kam bo lekarniška zbornica prišla, če bo na podlagi anonimnih pisem vedno uvajala nadzore. Sam sicer meni, da so strokovni nadzori potrebni, vendar iz drugih razlogov. Sicer pa je očitke v anonimnem pismu, da je vodstvo Lekarne Ljubljana zaposlenim v lekarnah dalo navodilo, naj od bolnikov in svojih strank poskušajo iztržiti čim več, zanikal. Prepričan je, da avtor anonimnega pisma ni zaposlen v Lekarni Ljubljana, pač pa sumi, da je to spisala konkurenca.

Glede opozorila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) komisiji za preprečevanje korupcije, da je pospeševanje prodaje preko zdravil na recept s kartico zaupanja v Lekarni Ljubljana neprimerno, Jaklič odgovarja, da se bo Lekarna Ljubljana zmeraj borila, da bo čim več receptov za zdravila na recept vnovčenih v njihovih lekarnah. S kartico zvestobe in popusti pri nakupu zdravil brez recepta, na voljo v katalogu lekarne, ZZZS nima nič. Zavodu je namreč po mnenju Jakliča popolnoma vseeno, kje je recept za zdravilo vnovčen.