Lastniki posojil v švicarskih frankih iščejo pravico na sodišču

Potem ko ni uspel poskus poravnave med stranema, je danes na Okrožnem sodišču v Mariboru stekla prva sodna obravnava v tožbi zaradi vrtoglavih kreditov v švicarskih frankih. Tožniki Robert, Konrad in Pava Čeh vztrajajo, da bi jih banka morala ustrezneje opozoriti na tveganja, medtem ko se tožena NKBM brani, da so bili ustrezno opozorjeni.

Stanovanjsko posojilo, katerega višina je zaupne narave, so Čehovi najeli v letu 2008. Kljub osemletnemu rednemu odplačevanju kredita je zaradi spremembe menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom znesek, ki ga še morajo odplačati, danes približno enak višini glavnice kredita takrat, ko je bila pogodba sklenjena.

Tožniki menijo, da bi jih NKBM ob najemanju kredita morala bolje opozoriti na tveganje. "Pogodbe so vsebovale klavzule, da so kreditojemalci seznanjeni z eventuelnimi tečajnimi tveganji zaradi nihanja tečajev, a to po moji oceni in sodni praksi ne zadošča. Da bi stranka razumela, v kakšno tveganje se spušča pri takšnih dolgoročnih kreditih, mora tudi vedeti, kaj vpliva na spremembo tečaja," je novinarjem pred sodiščem povedal odvetnik tožnikov Robert Preininger.

Po njegovem prepričanju v tem primeru ne gre za klasičen kredit. "Dejansko je to na nek način stava. To je produkt, ki po mojem mnenju sploh ni kredit, saj kreditojemalec stavi, da bo tečaj valutnega para stabilen, torej da se ne bo krepil švicarski frank, zato dobi nekoliko nižjo obrestno mero. Banka pa stavi obratno, da bo zaradi nekoliko nižje obrestne mere profitirala pri tečajni razliki," je pojasnil.

Po njegovih besedah je zato ključno vprašanje, kaj so banke ob izplačevanju teh kreditov vedele. "So banke vedele, da lahko pride do bistvenega porasta tečaja švicarskega franka? Če so to vedele - in mi imamo dokaze, da so vedele - potem se niso enakopravno spuščale v to tveganje s kreditojemalcem," je opozoril.

Odvetnik je še poudaril, da se njegove stranke s tožbo, ki so jo vložile februarja, ne želijo izogniti odplačevanju kredita, nenazadnje še vedno redno poravnavajo mesečne obroke, ampak si želijo le enakopravnega odnosa z banko. "V tem trenutku želimo vzpostaviti položaj, kakršen bi bil, če bi bil najet evrski kredit. Tu v tem trenutku nismo pripravljeni nič popuščati," je povedal.

NKBM, katere odvetnica Nina Zidar Klemenčič ob odhodu s sodišča ni želela dajati izjav za medije, se brani, da so bila tveganja med drugim razvidna iz oglasnih gradiv, s katerimi je banka promovirala takšne kredite. Na današnjem naroku je Zidar Klemenčičeva med drugim tudi izpostavila, da bi se vsaj Robert Čeh kot strokovnjak ekonomske stroke moral zavedati tveganj.

Sodnik Marko Čagran je dal stranema 30 dni časa, da predložijo pisne izjave predlaganih prič, nato pa bo presodil, koga bodo dejansko vabili na sodišče. Naslednji narok je napovedal za 14. januar prihodnje leto.

Naroka so se udeležili tudi nekateri ostali posamezniki, ki so se znašli v podobni situaciji

Današnjega naroka se je poleg vrste novinarjev udeležila tudi skupina posameznikov, ki so zaradi najema kredita v švicarskih frankih v podobni stiski kot Čehovi. Po podatkih Združenja Frank je tožbe proti bankam vložilo že skoraj sto prejemnikov kreditov v švicarskih frankih. Letos naj bi stekle sodne obravnave v vsaj petih primerih, naslednja je napovedana že v četrtek zoper banko Raiffeisen.

Do težav s temi krediti je prišlo potem, ko je švicarska centralna banka januarja odpravila omejitev tečajne vrednosti švicarskega franka, ki je bila v veljavi od leta 2011. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja kreditov.

Medtem ko so nekatere države, kot sta Hrvaška in Madžarska, stopile v bran številnim kreditojemalcem in sprejele ukrepe za omejevanje podobnih težav, je slovenska vlada na podlagi analize Banke Slovenije ocenila, da ukrepi niso potrebni, zato Slovenci pravico iščejo na sodiščih.