Kuštrin o korupciji med zdravniki: Slovenija ni otok nedolžnosti

Pred dnevi so za generalnega direktorja UKC Ljubljana ponovno izbrali Simona Vrhunca, ki ga mora potrditi še vlada. Po mnenju predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina bo potrditev mandata pokazatelj, ali vlada misli resno z bojem proti korupciji.

"Nekdo, ki snema reklame za razvpito podjetje Medicoengineering, ne bi smel niti pomisliti, da bo direktor najvišje zdravstvene strokovne institucije v Sloveniji," je dejal Kuštrin. Ob tem je spomnil tudi na vzdrževalno pogodbo za operacijske mize, vredno 770.733,79 evra letno. Po njegovem mnenju je to drugi znak nesposobnosti in skorumpiranosti tistih, ki takšne pogodbe podpisujejo ali pa jih nočejo spremeniti.

Kuštrin je opozoril tudi na to, da sta Vrhunca prva v javnosti branila nekdanja ministra za zdravje Dušan Keber, ki naj bi bil še danes na plačilni listi UKC kot svetovalec na daljavo, ter Borut Miklavčič.

Predsednik Fidesa se je dotaknil stanja na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Tudi v tem primeru je vlada zamenjala člane sveta inštituta, poročilo zdaj že nekdanjega sveta inštituta pa kaže, da se je lani mimo javnih naročil nakupilo za 14 milijonov evrov.

Obregnil se je tudi ob direktorja jeseniške bolnišnice Igorja Horvata, ki ima v lasti podjetje, ki se ukvarja z brušenjem kirurških inštrumentov.

Analizi zdravstvenih zavodov o porabi denarja se lahko le nasmehnemo

Komentiral je tudi analizo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije o tem, koliko zdravstvenega denarja se porabi mimo javnih naročil. Analizo je označil za škandalozno in prirejeno, saj je prikazala, da se bolnišnice ravnajo skladno z zakonom o javnih naročilih skoraj v več kot 97 odstotkih primerov, zdravstveni domovi pa v nekaj več kot 87 odstotkih. Vsak, ki nekaj ve o tej tematiki, se je po njegovih besedah ob takšnem podatku lahko le nasmehnil. Glede korupcije med zdravniki in njihove povezanosti s farmacevtsko industrijo pa je Kuštrin priznal, da "Slovenija ni otok nedolžnosti" na tem področju.

Zdravniki bi stavkali tudi, če ne bi bili plačani

Fides je po zadnji letni konferenci, ki je potekala v petek, začel aktivnosti, ki sovpadajo z evropskim dnevom protesta zdravnikov. Ta bo potekal 15. maja, opozorili pa bodo na problematiko v evropskem zdravstvu z gesli "Ustavimo korupcijo, ustavimo politični pritisk na delo zdravnikov, ohranimo celoten denar za zdravstvo in dostojne delovne pogoje za zdravnike".

Na konferenci so sprejeli več sklepov, med drugim zahtevajo reformo zdravstva s soglasjem nosilcev zdravstvene dejavnosti, spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jim bo omogočila izstop iz sistema plač javnih uslužbencev. Prav tako ne sprejemajo nobenega neselektivnega varčevanja več.

Kuštrin pravi, da so med zdravniki opravili anketo. Rezultati pa kažejo, da se jih 95 odstotkov ne počuti dobro v sistemu plač v javnem sektorju. Osemdeset odstotkov bi jih za dosego svojih ciljev stavkalo tudi, če takrat ne bi bili plačani. Ob tem je Kuštrin opozoril, da je stavka zadnji ukrep, za katerega se bodo odločili, prej bodo namreč uporabili vsa druga sredstva.