Kupujete slovensko?

Slovenske trgovinske police svojim kupcem ponujajo širok izbor živil. Kljub temu da je naša živilska industrija zelo kakovostna in primerljiva z evropskimi standardi, se kupci največkrat odločajo za nakup izdelka glede na ceno.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je danes predstavila nadaljevanje kampanje Kupujem slovensko, s katero želi potrošnike spodbuditi, da pri nakupu izberejo živila slovenskih proizvajalcev in tako prispevajo k boljšim gospodarskim rezultatom, večji blaginji in zaposlenosti.

"Ko hodimo mimo polic in mečemo hrano v naše košare, se odločamo, ali bo naša živilska industrija obstala ali bo naš kmet obstal!“ pojasnjuje Marjan Simčič z biotehniške fakultete.

Domači izdelki, predvsem sadje in zelenjava, ohranijo veliko več več vitaminov in mineralov, kot tisti, ki morajo do Slovenije prepotovati več 100 kilometrov. Sadje pogosto trgajo še zeleno, na poti pa potem zori. "Če utrgamo nekaj zjutraj in pojemo popoldne, kar recimo lahko v Sloveniji enostavno naredimo s sadjem in zelenjavo, je to tudi prehransko in kakovostno dosti boljše. Logično je, da moramo podpirati čim krajšo prehransko verigo,“ še dodaja Simčič.

Omenjeno kampanjo je od začetka v letu 2008 podprlo 64 kmetijskih in živilskih podjetij, na policah slovenskih trgovin pa je že več kot 500 izdelkov, označenih z napisom Kupujem slovensko.

'Naša prednost je v tem, da smo majhni'

Kot pojasnjuje Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je naša prednost v tem, da je Slovenija majhna in da so naši živilski proizvajalci prepoznavni. "Na nek način tako kot potrošniki poznajo nas, mi poznamo svoje dobavitelje. Kratka pot poznavanja svojih dobaviteljev, visok kakovostni in varnostni nadzor prispevajo k temu, da so naši izdelki res dobri in da jih je vredno kupovati," je povedala v oddaji 24UR OB ENIH.

Sodeč po rezultatih raziskav slovenski potrošnik gleda na poreklo v segmentu mesa, mleka in žit, manj pa na področju pijač in sladkega programa. "To se lahko še popravi. Naša največja živilska podjetja imajo tudi po 150 ali 170 inšpektorskih nadzorov na leto, kar je poleg njihovih standardov kakovosti in varnosti nedvomno znak, da je hrana, ki jo proizvajamo v Sloveniji, varna, nadzorovana in zaupanja vredna. Seveda se zavedamo, da smo vpeti v globalni prostor in da moramo tisto, kar uvozimo, res skrbno pregledovati. Mogoče je včasih kakšna afera pred vrati, a ravno s skrbnim nadzorom se jim lahko izognemo," pravi Zagorčeva.

'Ne delijo nas na prvo-in drugorazredne potrošnike'

Po njenih besedah se vsaj trije naši največji trgovci trudijo, da ohranjajo visok delež slovenskih izdelkov, malo manj pa so slovenski izdelki prisotni pri diskontarjih. "V zadnjem času narašča uvoz živilskih pridelanih izdelkov, zato so tovrstne kampanje pomembne – da nekako skušamo spomniti potrošnike na to, naj, kadar lahko, kupijo slovensko."

"V trikotniku cena – kakovost – zdravje lahko rečem, da slovenski proizvajalci proizvajajo izdelke za prvo kategorijo, torej ne delijo svojih potrošnikov na prvo in drugorazredne, tako kot si lahko privoščijo kakšne tuje družbe. Kajti veliko se govori o tem, da so izdelki, ki prihajajo na slovenski trg, pa proizvedeni za ta vzhodni del Evrope," pa je zaključila Zagorčeva.