Kot pojasnjujejo na ljubljanski biotehniški fakulteti – v Nemčiji je predpisano, da je kuhano vino lahko le rdeče, da mu ne sme biti dodana voda, predpisana koncentracija alkohola pa najmanj 7 in največ 14,5 volumskega odstotka.
Ker pri nas predpisov ni, je otežen tudi inšpekcijski nadzor nad kuhanim vinom. Oziroma: inšpektorji lahko v resnici preverjajo zgolj vino, iz katerega ponudniki delajo kuhano vino, ne pa tudi končnega izdelka. Ena od ugotovitev pa je, da mnogi ponudniki (pre)pogosto vino kuhajo iz vina slabe kakovosti. Prav zato bi lahko bolj kakovostni ponudniki prišli bolj do izraza.
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede je ekipa 24UR Inšpektor opravila senzorično oceno kuhanih vin na naključno izbranih stojnicah v Ljubljani in Mariboru, potem pa vse odvzete vzorce testirala še v laboratoriju. Preverjali so vsebnost alkohola, sladkorja in kislin. Največje razlike so, kot je pokazala analiza pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl, pri sladkorju. En vzorec je imel kar šestkrat več sladkorja kot drugi vzorec. Tudi senzorična analiza (vino so poskušali strokovnjaki, enologi) je pokazala velike razlike med stojnicami. In ker gre za alkohol, še opozorimo na zmernost pri pitju!
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.