Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je že tretjič sestala, da bi razpravljala o zločinih nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Seje se je udeležil tudi nekdanji član CK ZKS Milan Kučan, ki je zanikal, da je bil seznanjen s primerom hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca, ki ga je SDV po trditvah raziskovalcev ubila leta 1972.
Po ugotovitvah raziskovalca Romana Leljaka je SDV leta 1972 Crnogorca ugrabila v Salzburgu in ga pripeljala v Ljubljano, likvidiran pa je bil po seji sekretariata CK ZKS, ki je potekala 11. julija 1972 in na kateri naj bi bilo govora tudi o tej zadevi.
Kučan je danes zatrdil, da na omenjeni seji o Crnogorcu niso govorili, kar po njegovih besedah izhaja tako iz zapisnika kot iz magnetograma omenjene seje, ki ju je pridobil v Arhivu RS. Predsednici komisije Evi Irgl (SDS) je tudi očital, da je bil omenjeni magnetogram javnosti zamolčan.
Leljak je na prejšnji seji komisije predstavil dokument, informacijo zvezne SDV o diverzantsko-terorističnih aktivnostih zoper SFRJ iz leta 1972, s katerim naj bi bil seznanjen tudi Kučan, v njem pa je omenjen tudi Crnogorac. A Kučan je danes zanikal tudi, da bi bil seznanjen s tem dokumentom. Kot je dejal, je v Arhivu RS pridobil seznam prejemnikom omenjenega dokumenta, med njimi pa sam ni naveden. Zahteval je opravičilo Irglove, ker je na prejšnjih dveh sejah komisije trdila, da naj bi bil Kučan z zadevo Crnogorac seznanjen. Povedal je še, da se mu ne zdi smiselno razpravljati o dogodkih izpred 42 let in da sam k zadevi Crnogorac ne more prispevati ničesar, nato pa je sejo zapustil.
Iglova je slednje obžalovala, saj je, kot je dejala, od Kučana želela izvedeti, kakšen je bil odnos med CK ZKS in SDV, in kaj je pomenilo, da je SDV o svojem delu vsako leto poročala ZKS, ki jo je nekaj časa vodil tudi Kučan. Pojasnila je še, da je pri navedbah o tem, da je bil Kučan obveščen o zadevi Crnogorac, izhajala le iz navedb, ki jih je na novinarski konferenci podal Leljak.
Branko Kurnjek (DL) in Majda Potrata (SD) sta menila, da gradivo, ki ga je prejela komisija in o katerem naj bi tudi razpravljala komisija, ni popolno, zato sta podvomila, da imajo člani komisije prave informacije. Lejla Hercegovac (PS) je dodala, da razpravljajo na podlagi prirejenih dokumentov, saj nekateri deli gradiva manjkalo. Irglova je zatrdila, da je članom razdelila vse gradivo, ki ga je dobila.
Leljak in raziskovalec Igor Omerza sta na komisiji predstavila nekaj umorov, ki jih je v času prejšnjega sistema izvedla SDV. Na seji je pričal tudi Nikola Štedul, ki je preživel atentat SDV, za njim pa naj bi vohunil Milan Dorić, za katerega Leljak sklepa, da je bil vpleten v umor hrvaškega emigranta Nikice Martinoviča leta 1975 v Celovcu.
KOMENTARJI (1015)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.