Kučan in Belkić sta na novinarski konferenci izpostavila dobre in prijateljske odnose med državama, ki jih je treba ohraniti in razvijati, v tem okviru pa tudi sporazumno reševati odprta vprašanja. Zavzela pa sta se tudi za dvostransko rešitev vprašanja dolga bosansko-hercegovskim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.
"Mislim, da je prišel čas, da poskušata vladi ta problem rešiti na bilateralni ravni," je o tem dejal predsednik Kučan in ponovil svoje stališče, da imajo ljudje pravico do svojega denarja in da zanje ni pomembno, kako bodo države nekdanje SFRJ rešile vprašanje starih hranilnih vlog. Menil je tudi, da bi morali vladi Slovenije in BiH sesti za mizo in pregledati celovito bilanco gospodarskih odnosov med državama, ter napovedal, da bo to predlagal slovenski vladi.
Bojkota ne bo?
Tudi Belkič, ki je po neuspehu pogajanj v Baslu ocenil, da bosta morali državi dvostransko najti rešitev za vprašanje dolga varčevalcem BiH v nekdanji LB, je dejal, da so se v pogovorih glede starih deviznih hranilnih vlog strinjali, da se ne sme pod vprašaj postavljati pravic državljanov BiH kot lastnikov teh sredstev. Po njegovih besedah se je bosansko-hercegovska stran zavzela za to, da se bosansko-hercegovske varčevalce obravnava na enak način kot ostale državljane z območja nekdanje Jugoslavije v odnosu do bank in podružnic.
Belkić se je s Kučanom strinjal, da morata državi gospodarske odnose, vključno s primanjkljajem v trgovinski menjavi, obravnavati v celoti in jih reševati ne z administrativnimi ukrepi, ampak s skupnimi prizadevanji za vzpostavitev višjih oblik sodelovanja. Ob tem je Belkić zanikal pisanje nekaterih sarajevskih medijev, da bi vlada Federacije BiH vladi BiH priporočila bojkot slovenskih proizvodov. Kot je pojasnil, ji je samo priporočila analizo celotnih gospodarskih odnosov med državama.
Do protesta ni prišlo
Nekateri sarajevski mediji so napovedovali, da bodo bosansko-hercegovski varčevalci nekdanje LB ob Kučanovem obisku organizirali proteste, vendar do protestov ni prišlo, saj naj bi se dogovorili, da bodo zaplet reševali z dialogom. Tema pogovorov Belkića in Kučana je bil tudi vizni režim med državama, pri čemer je Belkić dejal, da je predsednik Kučan zagotovil, da bo slovenska vlada skušala zmanjšati administrativne in tehnične ovire, morda v smislu odprtja konzulatov ali poenostavitvi postopkov.
Kučan se je sestal tudi z ostalima članoma predsedstva BiH, srbskim Živkom Radišićem in hrvaškim Jozom Križanovićem. Sledili so pogovori s člani republiške vlade. Predsednik Kučan je tudi obiskal vas Grdonjić, kjer si je ogledal potek razminiranja na Špičasti skali, ki ga izvaja Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min.
Priznanje za Kučana
Kučanu je predsedstvo BiH izročilo tudi posebno priznanje za prispevek pri izgradnji države BiH. Kučan se je zanj zahvalil in poudaril, da ga razume predvsem kot priznanje Republiki Sloveniji za njeno načelno stališče in podporo BiH, sam pa je imel kot človek in predsednik prijateljske države dolžnost, da se zavzema in dela za uresničitev pravice narodov BiH do lastne države in pravice, da si jo uredijo po svoji volji in v skladu s svojimi interesi.
