Slovenija si lastništvo NLB deli z belgijsko banko KBC. (Foto: Dare Čekeliš)

Finančni minister France Križanič je glede domnevnega izplačila milijon evrov nagrade za prvega moža NLB Marjana Kramarja povedal, da so nadzorni sveti pri vzpostavljanju pogodbenih razmerij s člani uprave načeloma samostojni, "predstavniki lastnika ali enega solastnikov, kar jaz v tem primeru sem, naj se v to ne bi bistveno vmešavali“. Če pa gre za neke nenavadne pojave, lahko o tem "povemo svoje mnenje ali celo zahtevamo obrazložitev, morda ukrepanje v tej smeri. V tem položaju smo trenutno,“ je še pojasnil. Kot je še dejal, nekih močnih vzvodov, da bi to preprečili, nimajo, lahko bi le nadzornike pozvali, naj se držijo določenih načel. Lahko pa naredijo tudi revizijo za nazaj in ugotovijo, ali so bile nagrade morda narobe izračunane. Čeprav se sprašuje, ali bi lahko revizija to sploh pokazala.

V Kramarjevem primeru gre za dva pojava. Eno je nagrada, ki je ni vzel v več letih dela, čeprav je banka poslovala dobro – preostali člani uprave pa so si nagrade razdelili. Drugo pa je odpravnina, kar je "izrazito nenavadno in ne sodi v ta okvir, vendar je to stvar opredelitve v pogodbi in je težko kaj dosti vplivati", je pojasnil Križanič.

Pahor: Milijon evrov je nerazumna nagrada

Predsednik uprave Marjan Kramar bo mandat končal 31. januarja. (Foto: POP TV)

Tudi premier Borut Pahor meni, da je milijon evrov nerazumna vsota. Zato bo od Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, naj ga informira, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Tudi on ne izključuje možnosti revizije.

Predsednik takratnega nadzornega sveta NLB Anton Žunič, ki je s Kramarjem podpisal pogodbo, je povedal le, da poleg mesečne plače – ki naj bi znašala 15.000 evrov bruto – Kramarju pripadajo še letne nagrade. Žunič je na vprašanje o višini nagrad dejal, da tega zdaj ne more komentirati, ker ta limit ni bil eksplicitno določen. Premier Pahor je še povedal, da je Žuniča prosil za temeljito pojasnilo, na osnovi katerega se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim – Žunič naj bi namreč postal član Pahorjevega kabineta.

Gospodarski minister Matej Lahovnik pa meni, da bi bila tako visoka nagrada za prvega moža NLB škandalozna, predvsem to, da bi si Kramar izplačal tolikšno nagrado v sedanjih razmerah, ko "pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB“. Povedal je, da bo treba preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili.

Semolič: Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi

Predsednik ZSSS Dušan Semolič na protestu pred parlamentom (Foto: Damjan Žibert)

"Obsojam dejanja, ki omogočajo, da se v teh kriznih časih, ko številna podjetja drvijo v velike težave, ko se zmanjšujejo plače in na veliko odpušča delavce, nekomu, ki dela v gospodarskih družbah, kjer je država večinski lastnik, izplača nagrada v višini milijon evrov,“ je sporočil prvi mož ZSSS Dušan Semolič.

Natanko milijon evrov potrebujejo v Industriji usnja Vrhnika, da bi stekla proizvodnja in bi tako ohranili 209 delovnih mest, je spomnil. Vendar za to podjetje država, čeprav je večinski lastnik, denarja ni mogla priskrbeti.

Problem je treba rešiti na sistemski ravni

"Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi: Naj se ne prepirajo o tem, kdo bo komu plačal kavo, kdo se bo šel s kom partnerstvo," opozarja Semolič. Sindikati tako od politikov zahtevajo, naj odpravijo anarhijo, ki vlada pri plačah in nagradah članov upravnih odborov ter nadzornih svetov gospodarskih družb ali zavodov, v katerih je država večinski lastnik. Ob tem je spomnil na priporočila Evropske komisije o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb.

Sicer pa je tudi vlada že napovedala sistemsko ureditev tega problema. Kot je pojasnil Križanič, o dokončnih rešitvah še razmišljajo, v prihodnje pa naj bi bile plače menedžmenta vezane na plačo predsednika vlade.