'Pahor je izbral pot, ki je ni'

Franc Križanič ostaja finančni minister, je po seji vlade sporočil premier Borut Pahor. Čeprav je šele včeraj od Križaniča prejel 141 strani dolg odgovor na argumente računskega sodišča v porevizijskem poročilu glede popravljalnih ukrepov vlade in finančnega ministrstva v povezavi z opravljeno revizijo z naslovom "Prodaja deleža v družbi Splošna plovba d.o.o. Portorož“, je danes dejal, da minister dela dobro in da odpravlja napake. Poudaril je, da gre za najbolj obremenjenega ministra, predvsem zaradi krize.

Na vprašanje, ali je prebral 141 strani poročila, je Pahor odgovoril, da je prosil za povzetek. Pred odločitvijo se je posvetoval s številnimi strokovnjaki, ki so vsi menili, "da gre odprava nepravilnosti v pravo smer". Zatrdil je, da se zaveda avtoritete računskega sodišča, a ministra je postavil on in ga tudi on lahko razreši. "Odločil sem se drugače, kot mi je predlagalo in ne naložilo računsko sodišče," je poudaril.

Koalicija: Pahor ima pravico do odločitve

Na vprašanje, kako so odločitev sprejeli v koalicijskih vrstah – kot je znano, so bili najbolj za razrešitev Križaniča v Zaresu – je Pahor odgovoril, da ministri razumejo pravice premierja, med katerimi je tudi imenovanje in razrešitev ministrov.

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je pozneje sporočil, da sicer menijo, da ima premier pristojnost za tovrstne odločitve in zanje tudi nosi odgovornost. "Ob tem nas nekoliko preseneča hitrost, saj smo pred končno odločitvijo nekako pričakovali vsebinski sestanek med vlado in računskim sodiščem. Nekoliko več pojasnil pričakujemo na naslednjem koalicijskem srečanju." Vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic se strinja, da ima Pahor pristojnost in tudi odgovornost, potem ko je ocenil, da menjava ni potrebna. "Naše načelno stališče pa je vedno enako. Odločitve institucij pravne države je treba spoštovati, ker tudi s tem krepimo zaupanje ljudi v delovanje pravne države," so dodali.

Prvak DeSUS Karl Erjavec pozdravlja odločitev Pahorja, da kljub pozivu računskega sodišča ne predlaga razrešitve Križaniča. Meni namreč, da je bil poziv za razrešitev politično motiviran. Predsednik DeSUS je sicer že ob pozivu računskega sodišča za razrešitev Križaniča predlagal, naj Pahor poziva ne upošteva. Sam je minulo leto odšel s položaja ministra za okolje in prostor prav zaradi poziva računskega sodišča. Zato, da se "te zgodbe" ne bi ponavljale, Pahorju vnovič predlaga ustavno presojo zakona o računskemu sodišču. Tudi v primeru poziva za razrešitev Križaniča je bila zadeva "zelo mejna".

Kot je pojasnil, je vrhovni državni revizor Samo Jereb v obrazložitvi poziva za razrešitev ministra govoril o "klobasah v shrambi", ob čemer se sprašuje, ali je to res prava argumentacija za razrešitev. Nenavadno se mu namreč zdi, da je ravno Križaniča sedaj doletel tak poziv. "Računsko sodišče izkorišča nišo, da lahko politično vpliva na določene zadeve," še ugotavlja. Tako Erjavec pozdravlja Pahorjevo odločitev, ne glede na to, da "je predsednik vlade mislil, da postavlja visoke pravne standarde, ko je mene odstavil". Prepričan je namreč, da ga je odstavil, ker ni več mogel sodelovati z njim, poziv računskega sodišča pa je bil za to priročen.

Opozicija o dvojnih merilih

V SDS so odziv začeli z besedami, da je imel "pred letom dni premier Pahor na izbiro dve poti. Danes je izbral tisto, ki je ni." Spomnili so na potek dogodkov. "Ljubljana, 5. januar 2010, nekaj ur po pozivu računskega sodišča k razrešitvi ministra Erjavca: Pahor ocenjuje, da bo s to odločitvijo (predlog državnemu zboru, da razreši ministra) postavil nov standard v slovenski politiki in to z vidika pravne države pomeni pomemben uvod v novo leto. 'Druge možnosti sploh nimam. Zakon o računskem sodišču mi nalaga, da na podlagi poziva računskega sodišča razrešim ministra,' je pojasnil."

"Po letu dni se je v isti pravni situaciji Borut Pahor odločil za možnost, ki je po njegovem mnenju nima. In ki je v nasprotju z njegovim pojmovanjem pravne države. Zakaj je to storil? Samo zato, ker gre za ministra njegove stranke, ki uživa podporo strankarskih kolegov v parlamentu. Njegova razrešitev bi nedvomno povzročila vladno krizo, rekonstrukcijo vlade, morebiti celo predčasne volitve. Se Pahor boji tega scenarija? Postavlja torej osebne in strankarske interese pred interese države? Je tako ravnanje vredno moža?" se sprašujejo v SDS.

V največji opozicijski stranki predvidevajo, da bo zadnja premierjeva odločitev še okrepila notranje spore v vladi. "Slovenija je zaradi ravnanj vladajoče koalicije v političnem krču. V takih okoliščinah bi potrebovali stabilno vlado, z jasnimi usmeritvami in kompetentnimi ministri. Zadnja premierjeva odločitev pa pomeni še eno od zamujenih priložnosti, tudi zaradi tega, ker bo v javnosti še bolj utrdila prepričanje o tem, da v Sloveniji veljajo dvojna merila, ki jih po zadnji odločitvi pooseblja sam predsednik vlade Borut Pahor," so dodali.

Predsednik SLS Radovan Žerjav medtem ugotavlja, da se je premier Pahor uprl rekonstrukciji vlade, čeprav je ta slaba, "kar nenazadnje kaže tudi izredno slabo stanje na področju javnih financ, prezadolženost slovenske države in popolna odsotnost razvojno-finančnega ukrepanja vladajočih v zadnjih dveh letih". Po njegovih besedah je tudi jasno, "da ima premier Borut Pahor različne 'metre': premierjev meter v primeru Karla Erjavca je bil dolg zgolj pol metra, v primeru Franca Križaniča pa kar dva. Različni metri pa so dejansko dvojna merila, to dvojnost pa vladajoča koalicija kaže vsak dan in na mnogih področjih, kot na žalost tudi pri pravni državi in spoštovanju odločb Ustavnega sodišča."

Na računskem sodišču prejeli Pahorjevo pismo

Po Pahorjevih besedah je predsednik računskega sodišča Igor Šoltes v tujini. Ko bo prišel nazaj v Slovenijo, ga namerava Pahor povabiti na pogovor. Križaničevo razrešitev je računsko sodišče predlagalo 12. januarja zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi. Šoltes je priznal, da računsko sodišče nima pravice presojati odločitve premierja, da finančni minister ostaja na svojem položaju. "Pravico do presojanja utemeljenosti takšne odločitve pa ima lahko volilno telo."

Poudaril je, da je dolžnost računskega sodišča, da v določenih okoliščinah vloži poziv za razrešitev odgovorne osebe, pravica premierja pa je, da se odloči po svoji vesti. "V takih primerih utemeljeno pričakujemo, da bo naslovnik sledil pozivu računskega sodišča," je pojasnil. Z odgovorom premierja na poziv računskega sodišča je pristojnost sodišča v konkretnem primeru končana, saj zakon ne predvideva nadaljnjih postopkov računskega sodišča.

Namen računskega sodišča v takšnih primerih je po Šolstesovih besedah predvsem rešitev problema, zaradi katerega je bil vložen poziv za razrešitev odgovorne osebe, kar je v primeru ministra Križaniča neustrezno evidentiranje na področju javnih financ. Povedal je, da so se takšne odločitve na poziv računskega sodišča v preteklosti že dogajale, zato bo računsko sodišče še naprej opravljalo svoje delo tako kot veleva zakon. Dodal je, da če bi vsi opravljali svoje delo tako kot je potrebno, potem računsko sodišče ne bi imelo veliko dela.

Potrdil je tudi, da so na računskem sodišču danes dobili Pahorjevo pismo, v katerem je ta utemeljil svoje razloge za odločitev, da Križanič ostane na svojem položaju. Računsko sodišče se bo o sami vsebini pisma sicer opredelilo v sporočilu za javnost, kot to predvideva zakon o računskem sodišču.