Pahor: Nihče ni nenadomestljiv

Komisija za preprečevanje korupcije je v petek sprejela načelno mnenje, da ravnanje funkcionarja, ki poseže v avtonomnost raziskovalne ustanove s tem, da poskuša vplivati na sestavo znanstveno-pedagoškega telesa, s čimer bi nekdo drug pridobil korist, ustreza definiciji korupcije.

Šlo naj bi za mnenje glede ravnanja ministra za finance Franca Križaniča, ki je poklical dekana ekonomske fakultete Dušana Mramorja in dejal, da se ne strinja s sestavo komisije za zagovor doktorske disertacije uslužbenke na ministrstvu za finance. Sporen se mu je zdel član komisije Jože P. Damjan, ki naj bi bil v konfliktu z uslužbenko ministrstva.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos sicer ni mogel ne potrditi ne zanikati, da bi šlo za finančnega ministra. Je pa dejal, da v preiskavi niso odkrili elementov kaznivega dejanja, zato zadeve niso predali tožilstvu ali policiji.

Križanič: Odločno zavračam mnenje komisije

Križanič pa je danes zapisal, da "odločno zavrača" načelno mnenje komisije, v katerem naj bi on kot javni funkcionar posegel v avtonomnost komisije. Pravi, da je komisija mnenje sprejela na podlagi napačnih dejstev.

Pravi, da je po dogodku že javno pojasnil, da dekana ekonomske fakultete Dušana Mramorja ni klical kot javni funkcionar, temveč kot stanovski kolega, tudi profesor na fakulteti. To naj bi na začetku pogovora Križanič Mramorju tudi povedal in dodal, da njegov namen ni bil vplivati na avtonomne odločitve organov fakultete. Njegov edini namen pa je bil povedati mnenje, da bi imenovanje Damjana v komisijo lahko pomenilo konflikt interesov in morebitno pristranskost, je še dejal Križanič. "To se mi je zdelo nepošteno takrat in to se mi zdi nepošteno tudi danes."

Kot je še pojasnil, pa od Mramorja nikoli ni zahteval, naj zamenja posamezne člane komisije. "To je popolna neresnica. Če ta trditev, na katerem temelji vse načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, izhaja iz prijave, na katero se sklicuje komisija, je ta pač nasedla lažnivi prijavi, ki ne ustreza dejanskemu stanju, ne da bi jo sama preverila. Zato bom razmislil tudi o možnosti uporabe ustreznih pravnih sredstev za zaščito svojega dobrega imena," je še napovedal Križanič.

Pahor: Križanič ima trenutno bolj pomembne zadolžitve

Premier Borut Pahor pa je danes dejal, da ni ravno zadovoljen z ugotovitvijo komisije, vendar pa da mora gledati tudi na to, da vlada, ki ima trenutno pomembnejše naloge, deluje nemoteno. O posledicah se bo še odločil, treba pa je tudi ugotoviti, kaj je na tem, je še dejal. Sicer pa je Pahor na novinarsko vprašanje, ali je Križanič res nenadomestljiv dejal: "Nihče ni nenadomestljiv, delo vlade mora teči naprej in poskrbeti moram za zaupanje državljanov."

Univerza v Ljubljani: To je zadeva med Križaničem in njegovim šefom

Z Univerze v Ljubljani (UL) so sporočili, da bodo preučili mnenje in ugotovili, ali se problematika kakor koli nanaša na njih. Sicer pa rektor UL Stane Pejovnik meni, da je "v morebitnem primeru korupcije to zadeva med ministrom Križaničem in njegovim zaposlovalcem".

Kot je znano, predsedniku vlade z UL uradno niso poslali nobene protestne note, da bi šlo za poseg v avtonomijo izobraževalne ustanove. Pahor pa je dejal, da če mu bodo z univerze poslali kakšno uradno pismo, bo nanj tudi odgovoril. So pa na UL dejali, da naj zadevo preuči Komisija za preprečevanje korupcije in naj se stvari uredijo po tej poti.

Mencinger: Damijan bi se moral sam izločiti

Damijan bi se moral, v primeru, da sta imela z Božičevo v preteklosti spore, ki niso povezani s pisanjem njene doktorske disertacije, izločiti iz komisije za oceno te disertacije. To bi bilo higienično, je povedal nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger.

Mencinger sicer meni, da Križanič ni ravnal pametno, če je pri Mramorju želel doseči, da bi fakulteta iz komisije za oceno doktorske disertacije Božičeve odstranila Damijana, vendar pa tu po njegovem mnenju ne gre za korupcijo, kot to ocenjuje komisija za preprečevanje korupcije.

Mramor je kot dekan avtonomen pri svojih odločitvah, zato bi lahko zavrnil Križaničevo prošnjo, je dejal Mencinger, ki se mu pa zdi nenavadno, da je Mramor "o tem poročal časopisom". "Mramor bi se lahko preprosto odločil, da Križaničevih prošenj ne bo upošteval, Križanič pa tudi kot minister nima nobenih orodij, da bi vplival na njegovo odločitev," je poudaril Mencinger.

Odzivi na Križaničev klic so različni

Rektor UL Stane Pejovnik je že pred odločitvijo KPK dejal, da je Mramor s tem, ko je o posredovanju obvestil doktorsko komisijo ekomske fakultete, zaščitil avtonomijo univerze. Posredovanje pa bi bilo po njegovem mnenju sporno le, če bi ga Križanič opravil kot minister. "Če bi se pogovorjala kot minister in dekan, potem bi šlo za vmešavanje ministra v delovanje ekonomske fakultete. Če pa sta se pogovarjala kot dva profesarja, potem pa obstaja možnost, da se o kakšni stvari ne strinjata," dodaja Pejovnik.

Profesor na ekonomski fakulteti Jože P. Damijan meni drugače. "Funkcionarji oziroma ministri so poskušali vplivati na sestavo komisije oziroma na rezultate oziroma oceno, ki jo je dala komisija. Meni se zdi to eklatanten pritisk na delo univerze," je ocenil. Zavrnil je tudi navedbe, da naj bi bil v sporu z uslužbenko, kar naj bi kot razlog za menjavo komisije izpostavil Križanič.

Profesor na ekonomski fakulteti Maks Tajnikar pa meni, da zadeva ni tako grozna in da je vse odvisno od tega, ali dekan pristane na tako zahtevo javnega funkcionarja. Če pristane, potem je dekan naredil napako, je še dejal.