Varuh človekovih pravic v posebnem poročilu opozarja na kršitve pravic osebam z duševno motnjo pri njihovi neprostovoljni nastanitvi in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Zaradi prepolnih kapacitet osebe nastanijo na hodnik ali v skupne prostore, okrnjena je njihova zasebnost, pogosteje prihaja tudi do hudih konfliktnih situacij.
Zakon o duševnem zdravju, ki je uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, se je začel uporabljati leta 2009, kmalu za tem pa so pri varuhu že začeli prejemati opozorila o prezasedenosti varovanih oddelkov in o težavah, ki so posledica prezasedenosti, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Danes je po njenih besedah zadeva zelo pereča.
Glasen klic na pomoč s strani enega od zavodov: razbijanje in fizični napadi se niso končali
V poročilu so predstavili nekaj konkretnih primerov, ki vzbujajo skrb. V začetku letošnjega leta se je na Varuha obrnil Dom Lukavci. Imeli so hude težave z nasilnim stanovalcem, ki so ga zaradi odločitve sodišča morali sprejeti kljub temu, da so jim dali vedeti, da so prezasedeni.
Po nastanitvi so bili s strani Psihiatrične bolnišnice Ormož obveščeni o zelo nasilnih napadih stanovalca na sobolnike. Tudi v zavodu se je kmalu izkazalo, da vedenje stanovalca hitro preraste v heteroagresivno vedenje do drugih stanovalcev, zaposlenih in inventarja. 19. Novembra lani je bil nasilen do drugega stanovalca, ta pa je pri tem utrpel poškodbo roke. “Dejanje je bilo impulzivno, nadaljnje fizično nasilje so stanovalcu preprečili zaposleni,” so zapisali. Nasilen je bil tudi do stanovalke, zato je zavod to stanovalko premestil na drug varovani oddelek. “Do hujšega izbruha jeze in neobvladljive agresije stanovalca je znova prišlo 30. novembra, ko je potisnil drugega stanovalca, da je padel po tleh. Stanovalec je še naprej ogrožal tako svoje zdravje kot zdravje drugih, zato je psihiatrinja najprej odredila aplikacijo terapije po potrebi, ker pa se stanovalec ni umiril in je poškodoval tudi inventar v sobi, kjer biva, je psihiatrinja pozneje zanj odredila posebni varovalni ukrep, in sicer omejitev gibanja znotraj enega prostora.”
Ko so ga zaprli v sobo, je z brcanjem in udarjanjem prebil vrata in grozil, da bo nekoga ubil
Takoj po začetku izvajanja tega ukrepa v posebni sobi, ki je oblazinjena, ozvočena in pod videonadzorom, je bil stanovalec fizično nemiren, brcal je v stene in udarjal po vratih. Vrata je poškodoval tako, da je v njih naredil luknjo. Po poškodovanju vrat so zaposleni poklicali na pomoč policijo, reševalno službo in zdravnika. “Štirje zaposleni so komaj obvladali stanovalca do prihoda policije in reševalcev. Stanovalec je bil še isti dan hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Ormož,” so še zapisali.
Kot še poroča poročilo, so bili stanovalci in zaposleni po tem dogodku pretreseni in prestrašeni. Izpostavljeni stanovalec se je 14. decembra vrnil v zavod. Zaradi slabih izkušenj in prestrašenosti so v zavodu izvedli okrepitev službe v nočnem času, poostreno so nadzorovali vedenje in počutje stanovalca, dopolnili so njegov urnik za aktivnosti in animacijo. Prav tako so izvedli preselitve znotraj oddelka, da je bil stanovalec sam v sobi.
Poleg tega je grozil zaposlenim, da jih bo vse ubil s pištolo. Zaradi hitrega odziva zaposlenih in policistov do fizičnega nasilja nad zaposlenimi ni prišlo, drugi stanovalci pa so zaradi zgodnje ure še spali. Dva stanovalca sta se sicer prebudila, vendar sta se hitro umaknila v sobo. Znova so sledile policijska in zdravniška intervencija ter hospitalizacija stanovalca.
Zavod je poudaril, da take osebe, kot je obravnavani stanovalec, ne sodijo v varovane oddelke posebnih SVZ, ker ogrožajo zaposlene in druge stanovalce, ter da niso strokovno usposobljeni za obvladovanje tako hudega nasilja. Pojasnili so tudi, da so izčrpali vse možnosti za zmanjšanje tveganja nasilnih izbruhov pri tem stanovalcu ter da so v trenutnem položaju nemočni.
Slovenija ena redkih držav EU, ki nima urejenega danega področja
Poudarili so, da je Slovenija ena izmed redkih držav članic Evropske unije, ki nima urejenega področja specializirane celostne obravnave oseb, ki so zaradi posledic duševne bolezni oziroma najhujših oblik motenj v duševnem zdravju, povezanih z avto- ali heteroagresivnim vedenjem, tako nevarne sebi oziroma drugim, da se zaradi izjemnih vedenjskih posebnosti ne zmorejo vključiti v skupnost. Gre za osebe po končanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v Enoti za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, osebe po prestani kazni zapora, bolnike, ki so končali zdravljenje v oddelkih pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah, ter nekatere stanovalce varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Zdaj se njihova nastanitev rešuje v varovanih oddelkih SVZ, ki so sicer namenjeni osebam z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju oziroma s težavami v duševnem zdravju, torej stanovalcem, katerih raven ranljivosti je še posebej visoka, njihova strokovna obravnava pa individualno prilagojena ter usmerjena v krepitev samozavesti, samostojnosti, oblikovanje socialnih veščin in spretnosti s ciljem postopne reintegracije v širšo skupnost. Obstoječi sistem varovanih oddelkov po mnenju ministrstva ne predvideva strokovnega kadra, ki bi bil usposobljen za izvajanje fizičnega varovanja in specializirano obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, kot tudi ne ustrezno prilagojenih prostorskih razmer za izvajanje specializirane obravnave.
Na voljo 80 postelj, nastanjenih pa 96 oseb
Kot je pojasnil njen namestnik Ivan Šelih, je trenutno v štirih posebnih zavodih z verificiranimi varovanimi oddelkih, kjer je na voljo 80 postelj, nastanjenih 96 oseb. V domu Lukavci dve osebi, za kateri v sobah ni prostora, bivata v skupnem prostoru, ki je nadzorovan s kamero, med njima pa je zgolj španska stena. Tudi sicer socialnovarstveni zavodi stanovalce pogosto nastanijo na hodnik, v jedilnico ali skupni dnevni prostor, sicer pa težave s prezasedenostjo rešujejo tudi tako, da v dvoposteljno sobo namestijo še tretjo posteljo, je pojasnil.
Okrnjena zasebnost, uporaba kopalnice, sanitarij, omar ...
Opozoril je, da se stanovalcem na ta način okrni potrebna zasebnost in tudi uporaba kopalnice, sanitarij, omar, jedilnice in skupnih bivalnih prostorov. V prenatrpanih prostorih varovanih oddelkov pogosteje prihaja do konfliktnih situacij, sporov, zlorab oziroma nasilnega vedenja med stanovalci oziroma med stanovalci in zaposlenimi, zavodi se soočajo s situacijami, ko niso več zmožni zagotoviti zadostne varnosti za stanovalce in zaposlene, je dejal Šelih.
Varuh sicer opozarja, da pomenita neprostovoljna nastanitev in pridržanje na varovanem oddelku hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine pridržane osebe, zato podpira krajšanje takšnih pridržanj in drugačne oblike obravnave oseb z duševnimi motnjami, ki potekajo v skupnosti oziroma v njihovem domačem okolju, je poudaril Šelih. Po njegovih besedah je vprašanje tudi, ali so na zaprtih oddelkih res samo tiste osebe, ki morajo biti, ali bi nekateri lahko bili drugje in bi se tako sprostila mesta v zaprtih oddelkih.
Če sodišče odloči, da gre nekdo na zaprti oddelek, bi moralo biti zanj mesto tam zagotovljeno
Toda ko sodišče odloči, da mora nekdo na zaprti oddelek, mora biti po Šelihovih besedah zanj na voljo prosto mesto. Država, ki je takšne nastanitve predpisala, je dolžna zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo, je poudaril Šelih.
Varuhu človekovih pravic se pri opozorilih pridružuje tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Kot so zapisali v izjavi za javnost, že dolgo opozarjajo pristojne na neustreznost zakonske ureditve ter na prezasedenost oddelkov, saj potrebe presegajo zmožnosti v prav vseh zavodih v Sloveniji.
Ob tem so ponovno poudarili, da je država dolžna zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti, kar da izhaja tudi iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. "Upamo, da bodo pristojni čim prej spoznali pomen ureditve skrbi za to ranljivo skupino ljudi. Na prepolnih varovanih oddelkih namreč prihaja do kritičnih razmer, pristojni pa ničesar ne storijo," je navedel sekretar skupnosti Jaka Bizjak.
Kot je še pojasnila Nussdorferjeva, so poročilo že poslali ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, in v obravnavo v DZ, prav tako pa ga bo v petek predstavila predsedniku vlade Miru Cerarju. Varuh sicer po njenih navedbah posebno poročilo poda o zadevi, ki jo že dolgo spremlja, a ni rezultatov; tokratno poročilo je v 22 letih deseto posebno poročilo, je še dodala.
