Čebele so najpomembnejše žuželke na svetu, kar se tiče pridelave hrane. Sodelujejo namreč pri nastanku več kot 90 vrst sadja in zelenjave. Po nekaterih podatkih naj bi bil najmanj vsak tretji proizvod, ki ga zaužijemo, pridelan z njihovo pomočjo. Pri tem ne gre zgolj za prehranske proizvode rastlinskega izvora, ampak tudi za meso. Če bi čebele izumrle, bi hitro ostali tudi brez mesnih izdelkov, saj bi zmanjkalo krme za živali. Glede na to, da oprašujejo tudi bombaževec, pa bi zmanjkalo tudi bombaža in oblačil, narejenih iz te tkanine.

V Sloveniji je lani nepojasnjeno umrla najmanj polovica čebel. O teh ocenah je sicer težko govoriti, saj je v naravi tudi veliko divjih čebel, nad katerimi nimamo nadzora in tako pomorov ne moremo opaziti. V vsakem primeru so slovenski čebelarji zabeležili pomor okrog 70 tisoč čebeljih družin, kar je približno tri milijarde čebel. Njihovo število naj bi doseglo že kritično mejo, ki še zagotavlja zadostno opraševanje. Tudi ohranitev kranjske čebele bo ob takšnem trendu ogrožena.

10 milijard funtov za raziskave

S podobnimi težavami se srečujejo po vsem svetu. V Veliki Britaniji je čebelarjem prekipelo, zaradi česar so od parlamenta zahtevali, naj financira raziskave o vzrokih za pomore čebel, ki so jih označili za večjo nevarnost, kot je trenutna gospodarska kriza.

In jim je uspelo. Vlada je raziskavam namenila 10 milijonov funtov, ki jih bodo vložili v raziskovanje, zakaj čebele in ostali insekti, kot so metulji in vešče, tako množično poginjajo. Po njihovem mnenju gre za bolezni, ki so se močno razširile v zadnjem desetletju, in okoljevarstvene probleme, kot so toplejše zime in bolj mokra poletja. Vendar pa hočejo biti pred ukrepanjem prepričani v vzroke.

Kriv parazit?

Medtem španski raziskovalci trdijo, da so našli vzrok tako imenovanega sindroma propada čebeljih družin (Colony Collapse Disorder oziroma CCD). V dveh čebelnjakih so nameč izolirali edinega patogenega parazita, ki naj bi bil kriv za pogine čebel – Nosema ceranae. Svoje izsledke so objavili v strokovni reviji Environmental Microbiology Reports, kjer so zapisali, da gre za prvo povezavo tega parazita in pojava CCD. Za to ponujajo tudi rešitev: kolonijo je treba zdraviti s fungicidom fumagilin, ki prepreči pomor in uniči infekcijo.

(Foto: Reuters)

Parazita so sicer že prej povezovali z umiranjem čebel, a ne z množičnimi pomori celih družin.

Strokovnjak za čebele z univerze Manitoba v Winnipegu Rob Currie je kljub temu skeptičen. Ugotovitve se mu zdijo zanimive, a neuporabne za Severno Ameriko, kjer se prav tako soočajo z množičnimi pomori. "Vrsta Noseme v Španiji je precej nevarna in lahko res povzroči smrt čebel, vendar pa v Kanadi ti paraziti niso takšni." Zato je prepričan, da se španske raziskave ne da aplicirati na ves svet.

Težave s konsistentnostjo

Večina strokovnjakov tako pomore pripisuje dvema dejstvoma: zastrupljanju narave z insekticidi in pesticidi ter infekcijam, ki jih sprožajo bakterije in virusi. Vendar pa obstaja zanka: včasih sta bila prisotna oba faktorja, pa do takšnih pomorov vseeno ni prihajalo. Strokovnjaki se v glavnem strinjajo, da nekaj očitno napada njihov imunski sistem oziroma odpornost na bolezni, zaradi česar so bolj občutljive na te vplive. Vzrok bi lahko bil nekakovostna prehrana in slabi življenjski pogoji.

Slaba prehrana? Mogoče res zveni nenavadno, saj čebele jedo zgolj nektar in cvetni prah, vendar pa gre za vprašanje raznovrstnosti. Čebele namreč nimajo več toliko različnih cvetov, saj smo ljudje drastično posegli v njihov življenjski prostor. Na ogromne površine tako sadimo samo po eno kulturo, ki postane edina sestavina na čebeljem jedilniku. To pa je samo ena od teorij.

Telefoni in kemikalije iz letal

(Foto: Reuters)

Veliko znanstvenikov se strinja, da bi nas v pomanjkanje hrane lahko pripeljala zgolj naša ljubezen do mobilnih telefonov. Čebele po njihovem mnenju namreč izginjajo prav zaradi sevanja, ki ga povzročajo mobilniki, oddajniki in ostale podobne naprave. Sevanje naj bi zmedlo njihov navigacijski sistem, zato se čebele več ne znajo vrniti v svoj panj. Nemški raziskovalci naj bi tako že pred leti dokazali, da se vedenje čebel ob električnih vodih spremeni, pred nedavnim pa je Jochen Kuhn z univerze Landau izvedel raziskavo, s katero je dokazal, da se čebele nočejo vrniti v svoj panj, če v bližino nastavi mobilne telefone.

Priljubljena teorija, ki pa za zdaj ni podprta z nikakršnimi znanstvenimi dokazi, je teorija o tako imenovanih kemičnih repih letal. Običajno sicer sledi, ki jo pušča letalo za sabo, rečemo kondenzacijska. Na nekaj tisoč metrih namreč vlaga, ki jo za seboj pušča letalo, kondenzira. Zadnje čase pa se pogosto govori o t. i. chemtrails oziroma kemičnih sledeh. Teorija tako govori o domnevnem poskusu ameriške vlade, s katerim hočejo zmanjšati globalno segrevanje, zato z letali v zrak spuščajo posebno mešanico kemikalij, ki med drugim vsebuje barijeve soli in aluminij. Snov naj bi se razpršila po nebu in ustvarila nekakšne umetne oblake ter na ta način odbijala žarke v vesolje. Izjemno škodljiva pa naj bi bila ob padcu na tla, tako za ljudi, ki naj bi poročali o številnih zdravstvenih težavah, kot tudi za čebele, ki zaradi tega po mnenju mnogih umirajo.

(Foto: POP TV)

Še vedno najverjetnejši vzrok pesticidi

Najbolj verjetna pa je še vedno teorija, da čebele umirajo zaradi prekomerne in nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kot so pesticidi in insekticidi. Ti naj bi bili nenazadnje krivi tudi za zadnji pomor, ki se je zgodil pred dnevi v Podovi. Polemike o tem, ali so nekatera upravičeno dovoljena ali ne, pustimo za drugič. Gotovo pa je, da je lobi proizvajalcev teh sredstev zelo močan, zato jim zakonodaje, ki bi jih dovoljevala, ni nemogoče izsiliti. Edina rešitev je torej previdna in pravilna uporaba, za kar lahko poskrbijo samo kmetovalci. Ali pa kmalu ne bodo imeli več dela.