Kriza bo Evropo utrdila, poleg besed so potrebna dejanja

Ivan T. Berend, ugledni predavatelj kalifornijske univerze UCLA, je na gostovanju v Sloveniji obiskal Ljubljano. Na predavanju na fakulteti za upravo je predstavil svoje videnje razlogov za evropsko ekonomsko krizo, skorajšnji zlom evra ter vizijo prihodnosti Evropske unije. Berend je poudaril, da ZDA še zdaleč niso edini krivec za krizo. Poudarja, da je še vsaj deset evropskih držav prav tako odgovornih za nastanek trenutne situacije, tudi skozi prevzem idej potrošniškega kapitalizma in čezmernega zadolževanja.

Kriza posledica neodgovornosti in podleganju "ameriškim sanjam"

Kot piše v svoji najnovejši knjigi Bolt From The Blue, je zlom banke Lehman Brothers pripeljal do kolapsa leta 2008, razlog za to pa je neodgovornost – v primeru Islandije neodgovorno bančništvo, v Grčiji neodgovorna vladna poraba javnoproračunskih sredstev, na Irskem neodgovorna potrošnja, podobni nastavki pa so se zasejali po vsej Evropi, je prepričan Berend.

"V Evropi so se zasejale "ameriške sanje", in medtem ko vsak Američan ne živi v svoji hiši, se hiperpotrošnja ter življenje onkraj lastnih možnosti v Evropi vse bolj razraščata, gospodinjstva pa pridejo prej ali slej do točke, ko se ne morejo kosati z izdatki, tako je finančni zlom le logična posledica tovrstne napačne logike," izpostavi Berend. V letu 2008 je tako celoten razviti svet padel v globoko recesijo, ki je nastala zaradi finančne panike in likvidnostne krize, ki sta jima sledili še bančna kriza in kriza zadolženosti držav na evropski periferiji, je še prepričan.

Finančni trg se krepi, gospodarstvo ugaša

Poleg dejstva, da porabimo precej več, kot proizvedemo, je skupno valuto domala pokopalo dejstvo, da sicer živimo v globalnem svetu, a je ta svet vso svojo trdnost postavil na preveč neoliberalne ekonomske temelje ter privolil v podrejenost ekonomski in bančniški logiki. Zaradi zloma enega člena se tako ruši celoten sistem, kot hiša iz kart, opozarja Berend.

Sodobni kapitalizem se je preoblikoval v zadnjih tridesetih letih. Če je bila do leta 1970 v industriji zaposlena polovica ljudi, jih je bila leta 2000 v industriji zaposlena le peščica – 18 odstotkov. Industrija se krči, krepijo in kot požar pa se širijo ter razraščajo finančni, zavarovalniški in nepremičninski trgi (Finance Insurance Real Estate).

Finančne koristi upravljajo ekonomijo in ne proizvajajo delovnih mest ter prosperitete, težava pa je nastala s podleganjem praksi skladov tveganega kapitala (hedge skladov). Porabljal se je le denar strank. V primeru dobička so si tako banke izplačevale od 20 do 40 odstotkov prihodka, neuspeh pa je bil vedno v škodo le strank samih. S tveganjem bank se je začelo preigravanje z denarjem komitentov, vse bolj pa se je izgubljal zdravi temelj nekdaj trdnega evra. "Privatizirali so dobičke, ko pa so bankrotirali, je bila izguba porazdeljena med davkoplačevalce. To je nesprejemljivo in se niti ne sklada z ideologijo svobodnega trga," pravi Berend.

Več krmarjev ne more usklajeno voditi evrske barke

Med večjimi slabostmi evra navaja Berend tudi dejstvo, da imamo sicer enotno valuto, a so fiskalne politike v rokah posameznih članic evrskega območja, ki pa niso vse enako gospodarsko razvite, z enakimi kulturnimi nastavki ter enako sposobne voditi dobro ekonomsko politiko, zato je postalo evroobmočje nestabilno, neenakomerna razporeditev ekonomskih zmožnosti pa še veča prepad med državami.

"Približno devet držav je letos vstopilo že v drugo recesijo, tu pa je pomembno, da se čim prej vzpostavi normalna dvo- do triodstotna rast," je prepričan Berend, ki verjame, da se bo to v enem ali dveh letih dejansko tudi zgodilo.

Evropo je treba postaviti na trdne temelje

Kljub vsemu je stanje v Evropi mogoče rešiti. Rešitev vidi v nadaljnji evropski integraciji, strogem nadzoru nad finančnim sistemom in kombinaciji varčevanja ter spodbud gospodarstvu. Potrebna je vrnitev k regulativnim trgom, tak trg pa je varen. Evropska unija je začela uvajati ostrejše regulative, kar je korak v pravo smer, je prepričan Berend, a bo treba poleg zategovanja pasu, ki je nujno, za trajni uspeh izobraziti tudi prebivalstvo.

"Fiskalni pakt ne gre dovolj daleč, primerna rešitev bi bila fiskalna unija," poudarja Berend, a priznava, da bi to pomenilo ustanovitev "Združenih držav Evrope", kar za večino držav v tem trenutku ni sprejemljivo. "Najpomembneje pa je, da se uvede neke vrste skupna fiskalna politika, ki bo prinesla stroga pravila glede proračunskega dolga in zadolženosti države in skrbela, da se ta pravila tudi spoštujejo," meni Berend.

Politika se mora tako postaviti na trdnejši nogi zmernosti in gospodarske rasti. "20 oziroma 30 let ste trošili več, kot bi smeli, zato bo treba sedaj pogoltniti grenko tableto spoznanja, da lahko ljudje porabimo le toliko, kolikor si lahko privoščimo," dodaja Berend.

Leto 2012 – leto rešitve?

Evropska unija bo po njegovem mnenju iz krize izplavala do konca leta 2012, a bodo nekatere države (denimo Grčija, Portugalska, Italija) še dolga leta pestile težave, nekatere pa lahko pod temi pritiski naposled tudi klonejo ali celo izstopijo iz Unije. Pod vprašaj postavlja tudi nadaljnje članstvo evroskeptične Velike Britanije in nacionalistične Madžarske. "Če katera od teh odide, bo EU še toliko boljša," je prepričan, saj bo le tako prišla Evropska unija iz krize trdnejša in močnejša, kot je bila pred njo.

"Pri EU gre za postopen razvoj, ampak če bomo imeli jedro, ki bo dobro delovalo, se mu bodo pridružile tudi druge članice," pravi Berend. Gradualizem in Evropo dveh hitrosti vidi kot edino pot, po kateri lahko Evropa napreduje. "V sedanjem času ni niti Nemčija niti katera druga gospodarska sila v Evropski uniji dovolj močna, da bi obvladovala ekonomijo, skupaj pa je Unija velesila, v kateri so vsi členi varni in trdni, posamično pa te trdnosti in varnosti ne more biti," poudarja Berend.

Glede Slovenije se mu zdi zanimivo, da nekdanje komunistične države sploh niso v globoki krizi. Slovenija ima po njegovem mnenju povsem drugačno zgodovinsko ozadje kot preostala Vzhodna Evropa, ker je bila del razvitega dela avstro-ogrske monarhije, imela relativno dobro delovno etiko in solidne življenjske navade. "Slovenija se bo izkopala skupaj z Evropsko unijo, seveda pa bo morala prej izboljšati konkurenčnost, kar pa je problem celotne Evropske unije," dodaja Berend.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!