Kritični na račun devetletke
Šolarji so prepričani, da so nacionalni preizkusi znanja sami sebi namen, prav tako svarijo, da so preobremenjeni.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
V veliki dvorani državnega zbora je danes sedemnajstič zasedal nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Mladi parlamentarci iz vse Slovenije so razpravljali o štirih vsebinskih sklopih - ocenjevanju in nacionalnem preverjanju znanja, izbirnih predmetih in nivojskem pouku, obremenjenosti in prostem času ter o organizaciji dela v devetletki. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik DZ France Cukjati in jim zaželel, da upoštevajo ključna načela komunikacije.
Minister za šolstvo in šport Milan Zver pa je izrazil veselje, da je parlament zaživel, saj se na ta način razvija koncept aktivnega državljanstva. Ob tem je poudaril, da je osnovna šola živ organizem, ki se mora prilagajati razvoju. Tako bi bili mladi bolj konkurenčni v svetu.
Otroci so o omenjenih vsebinah razpravljali v skupinah ter svoja stališča, sklepe in pobude nato predstavili na plenarnem zasedanju, na katerega so povabili tudi nekaj gostov. Otroškega parlamenta so se tako udeležili državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar, namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič in generalna direktorica direktorata za družino Majda Erzar.
Kot 'poskusni zajčki'
Mlade parlamentarce moti zlasti, da se na področju devetletke nenehno dogajajo spremembe, saj se počutijo kot "poskusni zajčki". Zavzeli so se za to, da bi bilo med posameznimi nacionalnimi preizkusi znanja vsaj en dan presledka, ker so drugače preobremenjeni. Predlagajo, naj se nacionalni preizkusi znanja upoštevajo za vpis v srednje šole, da se tretji predmet iz preizkusov znanja izbere s strani učencev in da naj se za vpis v srednje šole upoštevajo vse zaključne ocene iz zadnjih treh let devetletke.
Na področju nivojskega pouka so mladi predlagali, da naj se ta izvaja v zadnjih treh letih in naj bodo testi za vse nivoje enaki. Prav tako so izrazili željo, da bi imeli učenci pri izbirnih predmetih svobodno možnost izbire med družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti. Za obšolske dejavnosti pa so sklenili, naj ne sodijo med izbirne predmete, ker nimajo učnega načrta in tako podlage za ocenjevanje.
Glede organizacije dela v devetletki mladi menijo, da bi morali učitelji učencem vnaprej povedati, katere učne pripomočke bodo potrebovali. Tako bi se izognili pretežkim šolskim torbam.
Mladi so kritično ocenili šolske urnike, v katerih je preveč prostih ur med posameznimi predmeti. Posledično učenci več časa preživijo v šoli in imajo tako manj prostega časa. Tega jim primanjkuje tudi zaradi količine domačih nalog ob koncih tedna.
Mam dva sina v OŠ in vem, kako stvari zgledajo !
Ti mogoče dam urnik iz devetletke? Ena urca učenja za test, ya right, če si genij ja, s kakim IQ 120 , matematiko se ne da naučit v 1 uri, kakor tudi kniževnost spravit ko mora otrok toliko znat. Pa to sta samo dva predmeta, da o angleščini ne govorim ko nekaterim sploh ne gre, še posebej če imajo izredno slab jezikovni besednjak.
Kaj pa tistim ki matematika sploh en gre, pa četudi buljijo 6 ur na dan samo matematiko? Ne rodijo se vsi geniji, ki imajo že pri 23 po dva faksa narejenega in še v tretjega hodijo.
Problem je, ker preživega otroka zatrejo , da ne dobi 5 ampak 4 ali 3. Pa zna isto kot negdo ta priden za 5.
Točno se ve česa primankuje vendar se posebno za študije na strojni in elektro ne odločajo radi , ker so ti glede na na razne FF
dosti zahtevnejši.
Maks sori samo močno se motiš. Iz lastnih izkušenj vem da so problematični učenci včasih dobivali celo nekoliko lažja vprašanja, boljši pa so včasih kako precej zaribano dobli, prej kot problematični.
Govoril sem o tem, da katerikoli sistem za vpisovanje bo, bo vedno na tiste boljše šole prišel tisti najvišji procent, ne glede na to koliko ocen pa vsega še se upošteva, tako je itak vseeno kaki sistem je. Vprašanje pa je kateri je najbolj prijazen do otrok. Kako vezo ma to da tolko odličnjakov? Če bi jih bilo manj, bi bile nižje omejitve, ampak predvidevam da bi še vedno iste ljudje hodili na iste šole. Nekdo ki je imel prej slabšo petko bi zdaj pač imel dobro štirko pa bi še vedno bil sprejet isto gimnazijo kot prej, ker bi se omejitve znižale. Oteževanje OŠ nebi spremenilo ničesar, ker nekateri primerki še zdaj komaj zvozijo, pa je sistem tako zelo lahek, kot praviš. Kar slovensko šolstvo bolj potrebuje, je sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom, podatke katerih strok primanjkuje, katerih je preveč itd.
nivoji so pa čisto vredu stvar, dosti več možnosti da vsako stopnjo pač. Boljši lahko kaj nadgradijo, slabši več utrjujejo...
Za večino takih primerov pa so itak krivi starši ki tako breme nalagajo na svoja otroke. SRAM VAS BODI SLABIČI
Pisni testi in gotovo.
Razloži mi kako bi morali vpisovati v SŠ. Ne gre drgač kot tako. Samo problem je kako se pride do teh ocen .
Lepo te prosim Komplet gimnazije v Ljubljani razemn most
z zahtevo po vsaj 68 točkah pa celo do 71 na Poljanah .
Pa kaj a mamo same Ajnštajne al kaj !
S takim potencijalom bi moral biti prva država po novih patentih . Pa smo tazadni .
Pretežen učiteljski kader so ženske, kar ni dobro Preveč živi otroci ponavadi fantje so kaznovani z težjim spraševanjem. Pridnim učenkam pa se gleda skoz prste in futra s peticami.
Znanje je površinsko, sama napiflanost in grebenje za točke.


















