Varuhinjo povabili na pogovor

V poročilu varuha za 2008 so z veliko lahkoto in brez prepričljivih argumentov zapisane težke besede o delovanju državnega tožilstva, je v odzivu na poročilo varuhinje Zdenke Čebašek - Travnik zapisal vrhovni državni tožilec Aleš Butala. Po njegovem so dobrodošla "vsa zunanja opozorila na tožilske napake pri delu. Poročilo s takšno vsebino pa le težko služi temu cilju."

Kot je na spletni strani vrhovnega državnega tožilstva zapisal Butala, državni tožilci opravljajo strokovno zahtevno in odgovorno delo "zato ni dvoma, da pri tem prihaja in bo prihajalo tudi do napak". Odpravljanju teh napak in zagotavljanju strokovno pravilnega in zakonitega dela tožilcev je po njegovem namenjen strokovni nadzor, ki ga redno opravlja vrhovno državno tožilstvo. Dobrodošla so tudi vsa zunanja opozorila na tožilske napake pri delu, vendar "poročilo s takšno vsebino le težko služi temu cilju", je zapisal.

Generalna državna tožilka je po navedbah Butale varuhinjo človekovih pravic že povabila na pogovor, ki bi bil "priložnost za odstranitev nesporazumov glede pristojnosti, nalog, pooblastil in vloge državnega tožilstva", vendar se "žal varuhinja temu vabilu zaenkrat še ni odzvala".

Butala komentira navedbe varuhinje

V nadaljevanju je vrhovni državni tožilec odgovoril na nekatere zapise Čebašek - Travnikove. Za Butalo je sporna navedba varuhinje v poročilu, da je za zajezitev pojavov sovražnega govora "ključna praksa organov pregona, predvsem tožilstva, ki bi z dobro pripravljenimi obtožbami lahko precej prispevalo k odkrivanju in kaznovanju sovražnega govora". "Ob takšnem mnenju varuhinje velja omeniti, da je državno tožilstvo edini organ uradnega kazenskega pregona, odkrivanje kaznivih dejanj je naloga policije in ne tožilstva," je zapisal.

Ob tem navaja, da je represija zgolj eno izmed sredstev za boj proti kriminaliteti. V družbenem reagiranju zoper kriminaliteto, tudi ko gre za kaznivo dejanje sovražnega govora, ima prednost preventiva in ne represija, kazenskopravna obravnava sovražnega govora pa je skrajen ukrep, je zapisal. Dodal je še, da je za takšno preventivno delovanje potrebno angažiranje "vseh družbenih sil, države in civilne družbe, tudi varuha človekovih pravic".

Glede zapisa varuhinje, da "ne more poročati o uspešnem delu tožilstva na področju kršitve vzbujanja verske nestrpnosti" in da bi "na področju učinkovitega pregona in kaznovanja sovražnega govora moralo več narediti predvsem tožilstvo z dobro pripravljenimi obtožbami", Butala meni, da varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, "vendar pa ga zakon zavezuje, da oceno dejstev navede v zvezi z okoliščinami obravnavanega posameznega primera".

"V sicer zelo obsežnem Letnem poročilu za 2008 nismo zasledili primera, ki bi obravnaval delo tožilstva ob sumu spodbujanja verske nestrpnosti, niti primera, ki bi utemeljeval mnenje, da obtožba tožilstva v konkretnem primeru pregona sovražnega govora ni bila dobro pripravljena," je zapisal Butala in dodal, da tudi nobeden od primerov, ki so predstavljeni v poročilu, "ne obravnava posameznega primera, ki bi utemeljeval takšno oceno in mnenje".

Po mnenju Butale, sicer vodje Pravno informacijskega centra na vrhovnem tožilstvu, se ni mogoče argumentirano opredeliti niti do navedb varuhinje, da se pristojni organi v preteklosti niso dovolj resno odzvali na posamezne ovadbe s področja sovražnega govora. Po njegovem pri tem namreč "ni znano, na katere posamezne primere naj bi se te trditve nanašale".

Glede zapisa varuhinje v poročilu, da je tožilka zahtevala prevod listin, ki so bile priloga kazenske ovadbe, kar naj bi kazalo na neresno delo tožilstva, pa pojasnjuje, da je državna tožilka, ki je zadevo obravnavala, res pozvala ovaditelja, da iz angleškega jezika prevede sorazmerno obsežno gradivo. Ne glede na poziv, pa je tožilka v času, ko so se prevajale priloge, po navedbah vrhovnega državnega tožilca, "redno in koncentrirano obravnavala zatrjevani sum storitve kaznivega dejanja".