Kresovi še niso zagoreli, nesreča pa je že na delu!

V noči s sobote na nedeljo bodo v spomin na boj za delavske pravice in v znak solidarnosti med delavci po slovenskih vrhovih tradicionalno zagoreli kresovi. Vsi si želimo, da bi običaj, ki vsako leto združi na tisoče Slovencev, minil kar se da veselo, srečno in brez nezgod, a nesreča nikoli ne počiva.

Ker požari v naravnem okolju ob takšnih priložnostih niso redki, Uprava RS za zaščito in reševanje organizatorje, ki morajo sicer za kurjenje najprej pridobiti dovoljenje upravne enote, poziva, da kurišča ne postavlja v neposredni bližini gozda, zgradb ali cest, da ga obdajo z negorljivim materialom in da obvezno organizirajo požarno stražo. "V času kurjenja mora biti ob ognju vedno nekdo prisoten,“ pravijo, saj se ognjeni zublji ob pomoči vetra lahko hitro razširijo. Pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim in strupene pline, po končanem kurjenju pa je treba ogenj pogasiti in kurišče prekriti s peskom ali zemljo, še dodajajo.

Prvi kurjač že utrpel hude opekline in kazensko ovadbo

Da se z ognjem resnično ni šaliti, opozarjajo tudi policisti, ki so minuli vikend pri Slovenj Gradcu kaznovali nespametne mladeniče. Ti so namreč v nedeljo zakurili manjši ogenj, poleg njega pa odložili plastično posodo, v kateri je bilo liter in pol bencina. "Med kurjenjem je 25-letni domačin nehote z nogo zadel v posodo, zaradi česar je prišlo do razlitja bencina, ki se je v stiku z ognjem vnel,“ je pojasnil predstavnik tamkajšnje policije Peter Pungartnik. Pri tem ga je močno opeklo po obeh nogah in desni roki, s katero se je sam poskušal pogasiti, nakar so ga na bližnjem travniku pogasili ostali prisotni. Hudo opečenega so nato reševalci prepeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec.

Policisti so zoper domačina podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Povzročitve splošne nevarnosti.

Možje v modrem ob tem pozivajo tudi  k previdnemu ravnanju s pirotehniko. Kot so sporočili, bodo tiste, ki bodo v teh dneh uporabljali petarde, kaznovali z globo od 400 do 1.200 evrov, pravne osebe pa z globo od 3.000 do 50.000 evrov. "Upoštevati je treba tudi, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi," še pravijo in dodajajo, da globa za nespoštovanje teh določil znaša od 83,46 do 208,65 evra.

Kje bodo potekale proslave in kresovanja?

1. maj so kot državni praznik pri nas uzakonili leta 1948, vse od takrat pa se ta dan proslavlja ob zvokih pihalnih godb, s slavnostnimi paradami, sprevodi, govori in s kurjenjem kresov. Tako bo tudi letos.

Na tisoče Ljubljančanov se bo na predvečer praznika lahko tradicionalno podalo na Rožnik, kjer bo zbrane nagovoril Dušan Semolič. Naslednje jutro bodo predstavnicam nežnejšega spola tako kot vsako leto delili rdeče nageljne, prisotne pa bo nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković.

Kresovanja in zborovanja bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizirala tudi v vseh večjih krajih po Sloveniji. V Murski Soboti bodo tako kresovali v grajskem parku, v Gornji Radgoni pa bodo v spremstvu pihalnega orkestra delavski praznik proslavili na Turistično-športnem centru Trate. Belokranjci bodo 1. maj pričakali na Smuku, Dolenjci v Debencu pri Mirni, Posavci pa na Lisci. Primorce bo v nedeljo v Opatjem selu popoldne nagovoril sekretar ZSSS Andrej Zorko. Delavski ogenj pa bo zagorel tudi na Ptuju, v Koblarjevem zalivu v Podravju ter v Kremžarici na Koroškem. Savinci bodo proslavljali v Celju, Šentjurju, Žalcu, v Laškem ter Slovenskih Konjicah, Gorenjci pa na Križni gori.

Krvava izboritev osnovnih delavskih pravic

Lepo, da mednarodni praznik dela še vedno množično praznujemo, a moramo si priznati, da ob vse bolj pogosto prekomernem veseljačenju hitro pozabimo na bistvo in izvor praznovanja.

Tradicija 1. maja se namreč začenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med katerimi je bila tudi uzakonitev 8-urnega delavnika. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem, so takrat v Chicagu trume delavcev začele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Policisti so odgovorili s streljanjem in ranili več deset ljudi, umrlo pa je 11 delavcev. Pozneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919. Po teh dogodkih se je ta dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov. V 20. stoletju je prvi maj pridobil tudi uraden status praznika dela.