Pahor od Kresalove želel pojasnila

V sporočilu za javnost se je notranja ministrica Katarina Kresal odzvala na informacijo, ki smo jo včeraj objavili mediji, da naj bi bila med prisluhe Zmagu Jelinčiču ujeta tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Slednja je povedala, da o prisluhih ne ve ničesar, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da nekdo razpolaga z zapisom njenih pogovorov prek mobilnega telefona.

Kresalova je zapisala, da se je v Sloveniji zadnje čase razvila praksa, da v javnost prihajajo podatki in dokumenti iz predkazenskih postopkov, kar je po njenih besedah skrajno zaskrbljujoče. To namreč na široko odpira vrata špekulacijam o nepravnih ozadjih, posega v pravice do zasebnosti oseb, ki so zgolj stranska škoda zakonitih in sodno odobrenih policijskih in tožilskih postopkov, predvsem pa ker "relativizira tisto, kar naj bi bilo v predkazenskih in kazenskih postopkih ključno: preiskovanje utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja", piše ministrica.

Želi si, da bi bilo jasno, kako ti podatki pritekajo v javnost in komu je to v interesu. Vsi prepisi prisluhov, povezanih s primerom Prijatelj in Jelinčič, so bili že 11. marca podani državnemu tožilstvu in nato tudi preiskovalnemu sodišču. Pri tem ministrica zagotavlja, da policija te dokumentacije ne hrani, saj ji tako veleva zakon o kazenskem postopku.

Podatki od 11. marca dostopni tudi osumljencem

Ob tem je poudarila, da imajo že od 11. marca poleg državnega tožilstva in sodišča dostop do teh gradiv tudi obramba oziroma osumljeni. Ti imajo vpoglede v vso policijsko dokumentacijo in imajo tudi pravico do kopij te dokumentacije, vključno s prepisi prisluhov. Državni organi in pravosodje lahko zagotovijo samo, da podatki ne prihajajo od njih, nimajo pa vpliva na to, kaj s tem počnejo osumljeni. Vsak obdolženi ima sicer pravico dati v javnost vse, kar se tiče njegove obrambe, pravno, etično in moralno pa je skrajno vprašljivo, ali s tem izpostavlja ljudi, ki niso v kazenskem postopku. To je že v preteklih primerih poudarila informacijska pooblaščenka. "Zagotovljeno mi je, da bodo organi odkrivanja in pregona tudi v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko poiskali pravne možnosti, da se tovrstna praksa ustrezno sankcionira," v odzivu nadaljuje Kresalova.

Pahor želel pojasnila

Popoldne se je zaradi tega s Kresalovo sestal tudi premier Borut Pahor. Sogovornika sta se strinjala, da taka nesprejemljiva praksa ne krepi zaupanja v institucije pravne države, za kar si prizadeva vlada. Zato je Pahor želel od ministrice pojasnila v zvezi z včerajšnjimi navedbami prisluhov iz predkazenskega postopka. Ministrica ga je obvestila, da je že včeraj zahtevala poročilo od policije glede podatkov, ki se v zvezi z včerajšnjimi navedbami prisluhov pojavljajo v javnosti. Tudi premierju je zagotovila, da dokumenti niso prišli iz policije

Ker gre za zlorabo osebnih podatkov in diskreditacijo zakonitih predkazenskih postopkov je Kresalova Pahorju zagotovila, da policija v sodelovanju s pravosodjem in informacijsko pooblaščenko že pripravlja ukrepe, ki bodo tovrstno prakso ustrezno sankcionirali, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Policija vedno izvaja prikrite preiskovalne ukrepe

Policija je izvajala prikrite preiskovalne ukrepe zakonito, le v obsegu izdanih odredb sodišča, ki edino lahko dovoli take ukrepe. V konkretnem primeru so bili na podlagi odredbe sodišča s ciljem pridobitve dokazov odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi, saj dokazov ni bilo mogoče pridobiti s klasičnimi kriminalističnimi metodami, pa so v odzivu zapisali na Generalni policijski upravi.

Kot pojasnjujejo policija nikoli ne začne in ne more izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov prej ali v večjem obsegu, kot pa ji to dovoljujejo odredbe in dovoljenja sodišča oziroma državnega tožilstva, kar je v bistvu tudi sodni nadzor nad delom policije. Kot poudarjajo v GPU je pri vsem tem bistveno, da je policija dolžna po prenehanju izvajanja ukrepov vse posnetke, sporočila in predmete pridobljene z uporabo teh ukrepov skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu.

''V vsaki kriminalistični preiskavi, kjer so uvede ukrep nadzora elektronskih komunikacij, se opravijo prepisi pogovorov, ki bi lahko nastopali kot dokaz v okviru obravnavanega kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru se je povzetek prepisa pogovora med ministrico za obrambo in osumljencem izdelal, ker je šlo za prestrežen pogovor, v katerem je bilo zaznati besedno zvezo (letalski muzej), ki se je nanašala na sum obravnavanega kaznivega dejanja. Po proučitvi je bilo ugotovljeno, da prepis povzetka omenjene komunikacije nima dokazne vrednosti, da bi lahko služil kot neposreden dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. V tem smislu je bil tudi ovrednoten in posredovan pristojnemu državnemu tožilstvu. V konkretnem primeru so bili vsi izsledki nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem v skladu z določili ZKP s podano kazensko ovadbo in naknadnim poročilom odstopljeni pristojnemu državnemu tožilcu,'' pojasnjujejo.

'Ministrica za notranje zadeve naj najprej pomete pred svojim pragom'

''V zvezi z objavo informacij o posameznih prisluhih, med katerimi je bila "ujeta" tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič se je čutila dolžna odzvati Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in s prstom takoj pokazala na druge ter za odtekanje informacij obremenila tožilstvo in ostale,'' je v odzivu zapisal Zvonko Černač iz SDS.

Če je tako kot pravi ministrica, se Černač sprašuje ''zakaj je potem 25. marca na vladi, v odsotnosti predsednika vlade Boruta Pahorja, dosegla sprejem sklepa, s katerim je parlamentarni komisiji preprečila nadzor nad preverbo zakonitosti uporabe posameznih ukrepov v tej zadevi?''.

Parlamentarna komisija po Černačevih navedbah nima nobene pristojnosti za vpogled v konkretne postopke, toliko manj za vpogled v spise tožilstva oziroma preiskovalnega sodnika. ''Zadnja izjava ministrice za notranje zadeve dodatno utrjuje prepričanje o tem, da je največja ovira neodvisnemu in profesionalnemu delu policije ministrica sama, zato bi bilo prav, da ministrstvo in policijo s svojim odhodom čimprej razbremeni političnih pritiskov,'' je v izjavi še zapisal Černač.

Ministrico prosil za šotore

V torek smo poročali, da je policija med prisluhe Zmagu Jelinčiču, ki naj bi bil preiskovanec, ker naj bi prek poslanca Prijatelja zdaj že nekdanjemu ministru za kmetijstvo Milanu Pogačniku obljubljal politične glasove, ujela tudi obrambno ministrico. Jelinčič naj bi jo prosil za pomoč pri odpiranju letalskega muzeja v Murski Soboti. Konkretno naj bi prosil za šotore, s katerimi bi lahko pokrili letala, a konkretnega dogovora po informacijah, ki so krožile v medijih, ni bilo. Jelušičeva je za oddajo 24UR potrdila, da je o tem govorila z Jelinčičem, hkrati pa izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da podrobnosti njunega pogovora krožijo v medijih.