Kresalova: Vlada je šla naproti policistom
Policisti poslance pozivajo, naj ne sprejmejo novele zakona o plačah v javnem sektorju. Od Kresalove pa pričakujejo podporo. A Kresalovi se zdi zdajšnji kompromis sprejemljiv.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
V Sindikatu policistov Slovenije menijo, da vlada zavaja državni zbor glede nujnosti obravnave novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in v njem "zlorablja institut nujnega postopka". Prav tako je nedopustno, menijo v sindikatu, da vlada, ki je s podpisom prvega in drugega aneksa h kolektivni pogodbi, posredno že priznala, da je za spremembo kolektivne pogodbe potrebna večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, tega ne priznava zdaj, ko ne more dobiti dovolj glasov reprezentativnih sindikatov.
(Foto: Miro Majcen)
Če bi bila taka novela sprejeta, bi vlada s tem dala tudi "jasno sporočilo delodajalcem v zasebnem sektorju, da je z zlorabo zakonodajne moči dovoljeno in sprejemljivo enostransko spreminjati pogodbe," s čimer bi se v slovenskem pravnem redu postavil nevaren precedens, opozarjajo v sindikatu.
S sprejetjem novele bi se trenutni konflikt med vlado in sindikati javnega sektorja še poglobil, saj bo povsem mogoče, da bi posamezne panoge, ki so številčno večje, vplivale na politiko plač in pravic tistih panog, ki so številčno manjše, so zaskrbljeni v policijskem sindikatu.
Med drugim poudarjajo, da je kvorum, kot ga predlaga vlada, "sam po sebi težko dokazljiv in bi ga bilo potrebno dokazovati celo ob vsaki spremembi znova, saj je število članstva v sindikatih dinamičen podatek, ki se dnevno spreminja". Novela pa utegne biti celo ustavno sporna, saj bi bili "sindikati, ki želimo vplivati na spremembo kolektivne pogodbe, prisiljeni vladni strani posredovati podatke o članih sindikata".
Pričakujejo obljubljeno podporo Kresalove
Sindikat išče podporo poslanskih skupin, ob tem pa od notranje ministrice Katarine Kresal pričakuje, da bo na vladi udejanjila obljubljeno podporo zaposlenim v policiji.
Po mnenju sindikata vlada s predlagano novelo krši zavezo iz koalicijske pogodbe o socialnem dialogu. Ob tem še opozarja, da bo uveljavitev aneksa št. 4 h kolektivni pogodbi imela pri policistih namreč prav tiste posledice, ki jih je Kresalova navedla v pismu ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs sredi avgusta, namreč povečanje korupcije, poslabšanje materialnega položaja policistov, poslabšanje varnosti države, iskanje drugih virov zaslužkov in splošno demotivacijo pri delu.
Kresalova: Vlada je šla naproti policistom
Vlada je naredila velik korak naproti prizadevanjem policistov, pa je zapisala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Tako ni več govora o znižanju drugih stroškov dela ali zmanjševanju plač, dodaja.
Kresalova, ki se sicer zaveda položaja policistov, je spomnila, da s predlogi vlade iz začetka julija ni bila zadovoljna, zato je tudi nasprotovala predlogu za zniževanje plač in ukinitvi nekaterih dodatkov, s čimer bi policistom "povzročili znatno poslabšanje njihovega že tako slabega socialnega položaja in pogojev za delo".
Opozarja pa, da je vlada naredila velik korak naproti policistom, tako da "danes ni več govora o znižanju drugih stroškov dela (regres, prevoz, terenski dodatek, prehrana ...) ali zmanjševanju plač, temveč le še o zamrznitvi in še to le za omejen čas enega leta, dokler se gospodarska rast nekoliko ne izboljša".
To pa po njenem predstavlja še sprejemljiv kompromis, ki po eni strani upošteva poseben položaj policistov, po drugi pa doprinese k stabilnosti javnih financ glede na hude krizne čase.
Spomnimo ...
Potem ko je aneks št. 4 h kolektivni pogodbi, ki bi določal vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, v ponedeljek podpisalo le šest od 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja – medtem se skupina sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija za 27. september pripravlja na stavko – je vlada v torek v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z njeno uveljavitvijo bi kolektivna pogodba in njene spremembe lahko veljale tudi, če jih ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov, ampak manjše število sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnosti, katerih članstvo presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Povezani članki
Glasuj
socialne pravice bodo trpele, to se tako in tako zavedam. podpiram da se place javnih usluzbencev zamrznejo, ne podpiram izsiljevanj, upam pa da boste odpustiti 30% javnih usluzbencev, ker jih je pac prevec za nase gospodarstvo. (20 tisoc jih vrzte na cesto ce bodo izsiljevali ze ta let, ostale pa v naslednjih 5 letih|) da jih bo 100 tisoc ne pa 160 tisoc kot sedaj.
prej ko to naredite vecjo imamo moznost ponovno splavati na povrsje, ker trenutno nas javni sektor ter ostale sistemske ureditve, pufanja, nekaznovanja tajkunov itd..pomoc grciji... uspesno potapljajo.
Lp
Pahorjevem semaforju gori ves čas RDEČA.
Vredno se mi zdi izpostaviti, da v času vladavine plemstva in buržuazije, ljudje niso imeli kapitala, le denar za blagovno menjavo. S tem so odpadli stroški za birokracijo in varnost, saj se za kurnik ni splačalo najemati računovodstvo ter Ajpesu izstavljati bilanco, kraljeva zakladnica je zadostovala svojemu namenu. Vsaka deseta kura je bila dovolj, investicijam oblasti so pravili pa kar darila, le kdo bi kreditiral hlapce. Šele ko se je kapital začel deliti lokalno, je seveda vsak kraljevič potreboval še svoj sef in policijsko postajo ob lastni vladni palači, z vsemi pisuni vred. To je spregledal Marks, zaradi tega se je zrušil komunizem že Leninu, ker je država tako razpredla kapital, da je skrbela le še za red in disciplino. Ni čudno, da se je zmešalo Italijanom, Nemcem in Hrvatom, če so države postale ogromen aparat za štetje denarja, pri njih pa so ga imeli največ tujci. To je pripeljalo tudi do koncepta totalne vojne, včasih so se posamezniki še lahko zmenili z okupatorjem, v policijskih državah pa so se lahko menili le še s policaji, ki so bili najbolje informirani ter usposobljeni za kolektivno praznenje osebnih sefov. Šele ko so ti dovolili, je lahko nastal nov družbeni red, kot smo se lahko prepričali tudi na Balkanu, oni so tudi delili pravico, našli papirje, izpostavljali ovire ter pobirali denar za sistem, ki ga ni nihče več vodil.
Resnico bo razkrila šele informacijska družba, ko bomo imeli vsi na glavi kamere ter mikrofone, opremljene z detektorji laži in bo enkrat jasno, kaj v resnici misli demokratična družba, ko ji pride nekaj v vidno polje. Pri nas modra barva že vzbuja podobne občutke, kot jih navadno rdeča. Ta naravni odziv, opozarja na hudo napako pri zaznavi realnosti in kaže na degenerativne učinke, kakršne so pripisovali tudi Francoski buržuaziji, preden so jih socialisti giljotinirali. Pravzaprav ne ravno oni osebno, saj so isti nekaj kasneje giljotinirali še njih, v carski Rusiji so jih raje streljali, pri nas jih tlačimo v hribe. Tako so sčasoma nastajali temelji moderne demokratične družbe, v naših koncih pa se ima izgleda človeška zgodovina za odviti v nekaj desetletjih. Tempo (r)evolucije namreč narekuje tudi biološka ura, sploh če bi nekateri radi že za časa življenja, videli posledice svoje smrti ter doživeli usodo poslanstva v tem življenju na tej zemlji, iz katere so menda tudi prilezli.


















